Evropska unija po informacijah Bloomberga pripravlja načrt za omejitev cene ruskega dizla na sto dolarjev za sod. To je raven, ki bi lahko pomagala preprečiti najhujše posledice prepovedi uvoza tega goriva, ki ga bo zahodni blok proti Moskvi uvedel čez deset dni. Skupina držav G7 je Evropski komisiji ponudila cenovni razpon za omejitev cene, ki delno temelji na obstoječi zgornji meji za uvoz ruske surove nafte.
Kapica na cene dizla naj bi veljala od 5. februarja, torej od istega datuma, ko bo Evropska unija (EU) prepovedala skoraj ves uvoz rafiniranih ruskih izdelkov kot kazen za rusko invazijo na Ukrajino, poroča Bloomberg. Tako bi meja sto dolarjev za sod veljala za dizel, ki se tudi sicer prodaja dražje od surove nafte, pravijo poznavalci zadeve. Nižji prag – 45 dolarjev – bi lahko bil določen za kurilno olje, pravijo neuradni viri za Bloomberg. Kot dodajajo, se lahko številke še spremenijo.
Po podatkih borze ICE Futures Europe glavne terminske pogodbe na dizelsko gorivo v severozahodni Evropi trenutno trgujejo pri približno 130 dolarjih za sod.
Spomnimo – v začetku decembra je v veljavo stopil pred pol leta dogovorjeni evropski embargo na uvoz ruske nafte, države G7 pa so se po dolgotrajnih pogajanjih zedinile še glede kapice na cene ruske surove nafte. EU je skupaj z Združenim kraljestvom uvedla tudi prepoved omogočanja pomorskih storitev za prevoz ruske nafte, vključno z evropsko floto tankerjev, ki so pretežno prijavljeni v Grčiji in na Cipru. Cenovna kapica na rusko surovo nafto je globalna, saj so jo sprejele države G7, EU in Avstralija. Ukrep določa, da se dostop do pomorskih storitev omogoči le tistim pošiljkam ruske nafte, ki se prodajajo pod ceno 60 dolarjev za sodček.
Omejitev prihodkov in ohranitev ravnotežja
Pri postavitvi kapice na ruske energente morajo pogajalci uravnotežiti dva konkurenčna cilja: Na eni strani morajo omejiti ruske prihodke, na drugi pa preprečiti skoke cen ali pomanjkanje ključnih energentov na svetovnem trgu. Diplomati EU bodo o določitvi zgornje meje cen začeli bolj uradno razpravljati v petek, pogovori pa naj bi se nadaljevali v naslednjih dneh.
Evropska komisija je bila po prepovedi uvoza zaskrbljena predvsem zaradi pomanjkanja dizla, cilj omejitve cen pa je zagotoviti, da se bo ruska nafta še vedno lahko prodajala v druge dele sveta, s čimer bo svetovna zaloga črnega zlata ostala v ravnovesju.
Ruski dizel bi se lahko vrnil v Evropo čez Turčijo
Ob tem želita EU in skupina G7 uvesti omejitve ruskega izvoza nafte v tretje države, in sicer bi lahko tamkajšnja podjetja do ključnih zahodnih storitev dostopala le, če bi kupovala rusko nafto pod določeno zgornjo mejo.
Ruski dizel bo namreč najverjetneje dobavljen v države, kot sta Indija in Turčija, od koder je lahko ponovno izvožen. Kot sta za enega od portalov povedala vira iz industrije, bi lahko Rusija uporabila svojo floto za prevoz dizelskega goriva v Turčijo, kjer ga je mogoče pretočiti na tankerje srednjega dosega. V Združenem kraljestvu in EU namreč dizel, rafiniran iz ruske nafte ural izven Rusije, obravnavajo kot neruski proizvod.
Povečal naj bi se tudi izvoz iz Indije, kjer bodo rafinirali rusko nafto. Druga težava je t. i. hidrokreking, postopek, s katerim v Evropi v rafinerijah proizvajajo kerozin in predvsem dizel. Če cena plina ponovno podivja, bo hidrokreking postal nedonosen, v rafinerijah pa se bodo znova soočali z odločitvijo, koliko dizla proizvesti. Poleg tega se je zmanjšal izvoz ruske nafte urals, ki je še posebej primerna za proizvodnjo dizelskega goriva.