Porast evra je najnovejše tveganje za inflacijske napovedi ECB

Skok evra bo močno zaznamoval prvo letošnje zasedanje Evropske centralne banke (ECB). Inflacija v evrskem območju tvega, da bo zaradi rasti evra upadla pod cilj dveh odstotkov, kar odpira neprijetna vprašanja za uradnike, ki se bodo zbrali v Frankfurt.

Čeprav ECB od junija ni spreminjala obrestnih mer in se v četrtek ne pričakuje premikov, tem za razpravo ne manjka. Odkar so oblikovalci politike nazadnje določili obrestne mere 18. decembra, so sledili napadi na ameriški Fed, nove ameriške grožnje s carinami in nazadnje še dramatičen padec dolarja.

Šibkost dolarja, ki jo je dodatno podžgala izjava predsednika Donalda Trumpa, da ga to ne skrbi – je evro za kratek čas potisnila prek 1,20 dolarja, na najvišjo raven po letu 2021.

To pri uradnikih ECB ni ostalo neopaženo. Guverner Banke Francije Francois Villeroy de Galhau je dejal, da je evro "eden od dejavnikov, ki bodo usmerjali našo denarno politiko", medtem ko je vodja avstrijske centralne banke Martin Kocher poudaril, da bodo valuto pozorno spremljali zaradi morebitnih dodatnih rasti.

 

Inflacija v evroobmočju se je decembra že spustila tik pod dva odstotka, pričakuje pa se nadaljnje umirjanje. Ekonomisti za januar napovedujejo 1,7 odstotka. Podatki bodo objavljeni v sredo.

Čeprav ECB napoveduje, da se bo rast cen brez dodatnih ukrepov v srednjeročnem obdobju ustalila pri ciljni ravni, bi lahko nadaljnja apreciacija evra znova odprla razpravo o dodatnih znižanjih.

"Evropa je začetek leta doživela geopolitično burno, ECB pa se bo verjetno še naprej osredotočala na 'gozd' namesto na 'drevesa'. To pomeni, da bo verjetno zamahnila z roko nad nedavnim ameriškim trgovinskim sporom, rahlim zdrsom inflacije pod dva odstotka in apreciacijo evra. Vendar pa ti dogodki poudarjajo, da se krepijo tveganja navzdol za gospodarske obete," sta zapisala David Powell in Simona Delle Chiaie iz Bloomberg Economics.

ECB, ki bo v prihodnjem tednu objavila tudi četrtletne ankete o bančnem kreditiranju in gospodarskih pogledih profesionalnih napovedovalcev, je ena od približno ducata centralnih bank, ki bodo odločale o obrestnih merah.

V Združenem kraljestvu, Mehiki in na Češkem se prav tako pričakuje nespremenjena denarna politika, medtem ko bi Indija in Poljska lahko znižali obrestne mere. Avstralska centralna banka bi lahko letos postala prva večja centralna banka, ki bi obrestne mere zvišala.