'Hrvaška je bližje Avstriji kot Ljubljani, tega se politiki v Ljubljani ne zavedajo'

Razdrobljenost in neenotnost kapitalskega trga v Evropi preprečuje učinkovito razporejanje kapitala in hitrejšo gospodarsko rast, ki bi jo poganjale inovacije, smo (znova) slišali na bančni konferenci na Brdu pri Kranju.

Evropska gospodinjstva imajo privarčevanih 10 tisoč milijard evrov prihrankov, je povedala Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Komisija se zaveda razdrobljenosti, zato pripravlja 'Unijo prihrankov in naložb', kot zdaj imenujejo poskus poenotenja kapitalskega trga v EU.

Zakaj Evropa nima svoje SEC?

Tudi namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc je pritrdil, da razdrobljeni kapitalski trgi v Evropi ovirajo dostop podjetij do tveganega kapitala.

Enotni finančni trg v EU bi pomenil, da bi tudi slovenski varčevalci lažje dostopali do boljših investicijskih priložnosti v Evropi in svetu, je povedal Nicolas Veron iz evropskega možganskega trusta Bruegel.

Izpeljava tega načrta bi pomenila večjo rast in boljšo odpornost evropskega gospodarstva. Zakaj tega še nimamo? "Ker želijo nacionalne države ohraniti nadzor nad lastnim finančnim sistemom," je povedal Veron.

To dilemo morajo razrešiti politiki na najvišji ravni, politika se problema sicer zaveda že od 70. let, je povedal Veron. In se vprašal, kdaj bo Evropa dobila svojo različico vplivne ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC).

Ogrožena je medgeneracijska pogodba

S prihodom Donalda Trumpa na oblast so se razmere v svetu bistveno spremenile in prva prioriteta Evrope je nenadoma postala varnost. "Če ne bomo imeli varnosti, drugega ne moremo pričakovati," je na konferenci slovenskih bančnikov povedal Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.

Na drugem mestu prioritet Slovenije pa je po Brodnjakovem mnenju izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Če bo gospodarstvo nekonkurenčno, bo med drugim padla medgeneracijska solidarnost. "Izgubili bomo standard, ki ga ponekod na svetu niso nikoli imeli. Mi pa ga bomo izgubili, če bomo šli po tej poti," je opozoril Brodnjak.

Slovensko gospodarstvo je eno najbolj industrializiranih in tudi najbolj raznovrstnih na svetu, je povedal Brodnjak, zato je dobro pripravljeno na šoke. Politika zdaj selektivno spodbuja konkurenčnost farmacevtske industrije, vendar zanašanje zgolj na farmacevtsko industrijo ni dobro, meni šef NLB.

Zakaj farmacevti niso vojni dobičkarji?

"Farmacevti niso razglašeni za vojne dobičkarje, čeprav služijo v vojnih razmerah. Banke pa smo bile tarča kritik, ker smo dve leti dobro služile," je povedal Brodnjak.

Ko se politiki hvalijo, da je Slovenija na najvišjih mestih primerjav med državami sveta, vedno "pozabijo" na podatek, da smo prvi na svetu pri obdavčitvi najvišjih dohodkov, je politike izzval Brodnjak.

"66-odstotna obdavčitev menedžerjev ne bo privabila novih sedežev podjetij. Na to breme se julija dodajata dve odstotni točki. To preprosto ni pošteno in bi moralo biti protizakonito!" je pribil Brodnjak.

Prvi mož NLB je opozoril, da je Hrvaška postala davčno toliko ugodnejša od Slovenije, da je to zdaj težava, saj je tudi južna soseda znotraj schengenskega območja. "Hrvaška je bližje Avstriji kot Ljubljani, tega se politiki v Ljubljani ne zavedajo."

S takšnim davčnim okoljem Slovenija ne bo privabila visokoizobražene delovne sile in zagonskih podjetij, je menil tudi Danijel Lamperger, generalni direktor OZS. "Lepo okolje je tudi v hrvaški Istri in podjetniki bodo šli tja," je povedal.