Črni oblaki nad švedsko pokojninsko družbo

Kriza švedske pokojninske družbe Alecta se poglablja – nova predsednica uprave Carina Akerstrom je odstopila po zgolj enem tednu na položaju. Izkušena bančna menedžerka naj bi povrnila zaupanje v pokojninski sklad po vrsti neuspešnih naložb in odhodih vodstva, vendar njen nenadni odhod vzbuja dvom o sposobnosti sklada, da se bodo razmere uredile, poroča Bloomberg. Alecta upravlja 1,2 bilijona kron (116 milijard dolarjev) pokojninskih prihrankov za četrtino švedskega prebivalstva.

Tiskovni predstavnik sklada Alecta je povedal, da Carina Akerstrom odstopa s takojšnjim učinkom. Njen odstop je sledil poročilu švedskega časopisa Dagens Industri, ki je navedel očitno navzkrižje interesov v družbi Heimstaden Bostad, močno zadolženem najemodajalcu in največji posamezni naložbi družbe Alecta.

Navzkrižje interesov zaradi prejšnje službe

Nekdanji delodajalec Akerstromove, banka Svenska Handelsbanken, je namreč upnik podjetja Heimstaden Bostad, je v začetku tega tedna poročal Dagens Industri. Zaradi tega bi bila ena od njenih ključnih odgovornosti (pregledovanje Alectinih 4,8 milijarde dolarjev vrednih naložb v Heimstaden Bostad) v nasprotju z njenimi pogodbenimi zahtevami z banko Handelsbanken.

Bloomberg Mercury

 

Čeprav je Carina Akerstrom v začetku leta odstopila s položaja izvršne direktorice Handelsbanken, njena pogodba velja do oktobra 2024 in do takrat zahteva "popolno lojalnost" pri Handelsbanken, je po navedbah Bloomberga poročal Dagens Industri. Podpisala je dosmrtne pogodbe o nerazkrivanju informacij za vse posle, povezane z banko Handelsbanken, je navedel časnik.

Nekdanja glavna izvršna direktorica banke Handelsbanken je bila na vrh Alecte imenovana, potem ko je zaradi "navzkrižja interesov" propadlo tudi imenovanje nekdanjega guvernerja danske centralne banke Larsa Rohdeja, saj je bil imenovan tudi za kandidata v upravni odbor banke Nordea Bank.

Podjetje Alecta je v zadnjem lanskem četrtletju odpisalo vrednost svojega deleža v podjetju Heimstaden Bostad za 19 odstotkov in s tem zmanjšalo svoj delež za 8,7 milijarde kron.

Izguba zaradi naložb v ameriške nišne banke

Podjetje Heimstaden Bostad si trenutno prizadeva prodati nepremičnine zaradi znižanja bonitetne ocene in velikega skoka stroškov posojil, kar je posledica dviga obresti centralnih bank v zadnjih dveh letih. To je povzročilo padec vrednotenja nepremičnin in povzročilo težave lastnikom, ki morajo refinancirati velik dolg. Na Švedskem je finančni regulator opozoril, da polni učinek zvišanja obrestnih mer še ni viden, še navaja Bloomberg.

Zaplet z družbo Heimstaden Bostad je druga odmevna kriza pokojninskega sklada, potem ko je pred letom dni izgubil dve milijardi dolarjev zaradi tveganih naložb v nišne ameriške banke, med drugim v banko Silicon Valley Bank. Zaradi te polomije so odšli številni vodilni uslužbenci, državni finančni organi pa so celo sprožili preiskavo.