Evropski potrošniki vse težje pokrijejo stanovanjske stroške

Vse več potrošnikov v evrskem območju imajo težave pri plačevanju stanovanjskih stroškov po letih povišane inflacije in naraščajočih stroškov izposojanja, je pokazala raziskava Evropske centralne banke (ECB). Delež gospodinjstev z nižjimi dohodki, ki pričakujejo zamudo pri plačilu komunalnih storitev ali najemnine, se je v prvem četrtletju povečal na več kot petino, medtem ko je bil lani pri 15 odstotkih, sta zapisala raziskovalca ECB Omiros Kouvavas in Desislava Rusinova.

Delež gospodinjstev, ki zamujajo pri poravnavi obrokov za hipotekarna plačila, se je prav tako skoraj podvojilo na 30 odstotkov. "Glede na sedanje in prihodnje učinke povečanih obrestnih mer in izgube kupne moči zaradi inflacije je zmožnost gospodinjstev, da poravnajo svoje stanovanjske stroške in hipotekarna plačila, vse bolj skrb vzbujajoča," je zapisano v znanstvenem članku.

Zvišanje obrestnih mer za zajezitev inflacije je vplivalo zlasti na nepremičninski trg, kjer so se nove naložbe zmanjšale.  ECB bo verjetno junija začela zniževati obrestne mere, pri čemer je več članov Sveta ECB in evropskih politikov zaskrbljenih, da stroga denarna politika pretirano zavira gospodarstvo 20 držav.

Stanovanjske naložbe v evrskem območju so se med prvim četrtletjem leta 2022 in četrtim četrtletjem leta 2023 zmanjšale za približno štiri odstotke, navajata raziskovalca ECB, pri čemer je bil še posebej močan upad v Nemčiji in Franciji, rahel porast v Španiji in precejšen porast v Italiji.

Dvig obrestnih mer je spremljalo zaostrovanje bančnih kreditnih standardov, kar je posledično prispevalo k rasti hipotekarnih obrestnih mer in upočasnitvi kreditnih tokov. "Ker se zdi, da se dvig hipotekarnih obrestnih mer in padanje cen stanovanj do neke mere upočasnjujeta, se postavlja vprašanje, kako se bodo stanovanjske naložbe razvijale v prihodnjem obdobju," se sprašujeta v raziskavi. 

Tudi v Evropi visoki stroški gradnje obremenjujejo novo ponudbo. V Nemčiji so se nova gradbena dovoljenja v prvi polovici lanskega leta zmanjšala za več kot četrtino, v Franciji pa do julija za 28 odstotkov. Švedska, ki je doživela najhujši padec po krizi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ima gradbene stopnje manj kot za tretjino tistega, kar je potrebno, da bi sledila povpraševanju

Stanovanja ostajajo nedostopna 

Nepremičninski trgi po vsem svetu so ujeti med višjimi stroški izposojanja in pomanjkanjem stanovanj, zaradi česar cene ostajajo visoke. Posledično so stanovanja na mnogih območjih še manj dostopna, medtem ko se lastniki nepremičnin s posojili soočajo z vse večjim finančnim pritiskom.

Ameriški trg, na katerem prevladujejo 30-letne hipoteke, je dejansko 'zamrznjen', saj lastniki stanovanj z nizkimi obrestnimi merami na posojila teh ne želijo prodati, kupci pa so v stiski. Ob tem pa višje obrestne mere še otežujejo novo gradnjo. 

"Zlata doba enodružinskih stanovanj je za nami. Če ste nepremičnino kupili po finančni krizi, ste v večini sveta ustvarili veliko lastniškega kapitala, vendar bo naslednjih 10 let bolj težavnih," je za Bloomberg dejal Mark Zandi, glavni ekonomist pri Moody's Analytics. 

Zandi pričakuje, da bodo 30-letne hipotekarne obrestne mere v ZDA, ki trenutno znašajo približno 7,4 odstotka, v naslednjem desetletju v povprečju znašale nekje okoli 5,5 odstotka. V začetku leta 2021 je bila ta zgolj pri 2,65 odstotka.