Prelomen teden za centralne banke: Fed skoraj gotovo v dvig obrestnih mer

Vodilne svetovne centralne banke se bodo ta teden sestale, da bi določile denarno politiko ob stalnih znakih, da se najhujša inflacijska kriza v zadnjih desetletjih umirja. Medtem ko naj bi Federal Reserve (Fed) in Evropska centralna banka (ECB) zvišali obrestne mere vsaka za 25 bazičnih točk, bodo v ospredju sporočila o tem, ali je verjetno, da se bodo obrestne mere še zvišale, ali pa načrtujejo daljši premor.

Tako predsednik Fed Jerome Powell kot predsednica ECB Christine Lagarde sta opozorila, da je inflacija še vedno previsoka, zaradi česar sta prisiljena dodatno zvišati stroške zadolževanja. Ker pa se nobena od centralnih bank ne bo sestala pred septembrom, ekonomisti pravijo, da so obeti za politiko v zadnjem delu leta še vedno odprti, poroča Bloomberg.

Japonska centralna banka pri tem  ostaja izjema, saj več kot 80 odstotkov vprašanih analitikov pričakuje, da bo guverner Kazuo Ueda še naprej podpiral tretje največje gospodarstvo na svetu, čeprav inflacija ostaja nad dvoodstotnim ciljem.

Obrestne mere v ZDA najvišje v 22 letih?

Ameriška centralna banka Fed bo po napovedih članov njenega odbora in tudi glede na napovedi ekonomistov ta teden dvignila ključno obrestno mero za četrtinko odstotka, na 5,25 (spodnja meja) do 5,5 odstotka (zgornja meja). S tem bodo obrestne mere v ZDA na najvišji ravni v zadnjih 22 letih. Vprašanje pa je, ali bo to zadnji letošnji dvig.

Kot izhaja iz ankete, ki jo je Bloomberg opravil med 109 ekonomisti bank po svetu, je med njimi skoraj enotno soglasje, da bo Fed na seji odbora za odprti trg FOMC, ki se začne danes in konča v sredo, obresti dvignil za četrtinko odstotne točke. Le šest od 109 vprašanih ekonomistov meni, da bo Fed obresti obdržal pri sedanji ravni 5,25 odstotka (zgornja meja), nihče pa ni menil, da bodo šle obresti višje, čez 5,5 odstotka.

Premor in nato nadaljnji dvigi obresti?

Tudi uradne projekcije, ki so jih junija objavili v Fed, so pokazale, da večina članov odbora do konca leta predvideva vsaj še eno zvišanje obrestnih mer. Fed  sicer na prejšnjem zasedanju po dolgem obdobju zaporednih dvigov obresti naredil premor in obrestne mere pustil nespremenjene, vendar hkrati napovedal možnost novih dvigov.

Fed pri odločitvi o dvigih obrestnih mer, s katerimi želi znižati inflacijo, upošteva na številne dejavnike, kar običajno na tiskovni konferenci po sprejemu odločitve poudari predsednik Feda Powell. Med njimi so tako cene po različnih sektorjih kot tudi trg dela s podatki o plačah, prostih delovnih mestih in podobno.

"Inflacija se upočasnjuje, vendar ne dovolj hitro za Fed," je dejal James Knightley, glavni mednarodni ekonomist pri družbi ING Financial Markets LLC. "Ker je trg dela še vedno stabilen, v centralnih banak ne bodo hoteli tvegati," je prepričan.

Nejasni naslednji koraki

Tudi analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, da bo Fed zvišal obrestne mere na razpon 5,25 - 5,5 odstotka. "Trenutna razprava je pravzaprav o tem, ali bo s tem dosežen vrh. Trgi trenutno temu pritrjujejo, a slika ni tako zelo jasna," so zapisali analitiki Bloomberg Adria. Kot pravijo, je do septembrske odločitve dovolj časa za boljšo analizo trendov, zato ne pričakujejo preveč jasnih signalov o nadaljnjih korakih.

"Verjamemo, da bo njihov narativ zelo previden, nevtralen, z restriktivnimi indikacijami, tako da bodo inflacijska pričakovanja ostala stabilna, možnosti za naslednje zasedanje pa odprte," dodajajo analitiki Bloomberg Adria.

 
Trg dela je prožen in kljubuje monetarni politiki, eden od signalov v prid nadaljnje restriktivnosti pa je nepremičninski trg, ki se ponovno pospešuje, kar se bo z določenim časovnim premikom odrazilo na osnovni inflaciji. "Da se bo moentarni cikel s tem dvigom zaključil julijsko, kaže realna upočasnitev maloprodaje, nadaljnje upočasnjevanje cen proizvajalcev in šibkejša industrijska proizvodnja, kar je odraz upočasnitve gospodarstva do konca letošnjega leta, to pa bo pripomoglo k dezinflaciji," menijo analitiki Bloomberg Adria.

Bodo nepremičnine Fed prisilile v ostrejše ukrepe?

Zadnji podatkih o cenah nepremičnin bodo zakomplicirali Fedova prizadevanja za znižanje inflacije, piše Bloomberg, saj so se po rahlem padcu lani sedaj znova zvišale. Kar bi lahko pomenilo, da bo moral Fed obresti dvigovati višje in dlje časa.

Podatki namreč kažejo, da povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah po vsej ZDA še naprej presega ponudbo, kljub hitremu zviševanju stroškov posojil, ki ga je spodbudila ameriška centralna banka. "Če si bodo začele cene stanovanj bolj občutno dvigovati, se bo povečalo tveganje, da bo inflacija bolj lepljiva," je za Bloomberg dejal Torsten Slok, glavni ekonomist družbe Apollo Global Management. "Resnično tveganje tukaj je, da moral Fed močneje pritisniti na zavoro."

Dopolnjeno s komentarjem analitikov Bloomberg Adria. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar