.webp){kind=icon}
Ameriška centralna banka Fed je zvišala temeljno obrestno mero za 75 bazičnih točk na med 1,5 do 1,75 odstotka, kar je največje povišanje po letu 1994. Ob tem je predsednik Feda Jerome Powell dejal, da bi lahko tudi prihodnji mesec obrestne mere dvignili za 75 bazičnih točk. Če so še pred kratkim upali na mehak pristanek ameriškega gospodarstva, so pri Fedu priznali, da bo verjetno pristanek bolj trd, kot so pričakovali.
Fed je bil deležen številnih kritik, ker ni predvidel najhitrejšega dviga cen v štirih desetletjih, nato pa so ga kritizirali zaradi prepočasnega odzivanja na povišano inflacijo. Zdaj se je Fed odzval bolj ostro, kot so pričakovali analitiki. Powell je kljub temu dejal, da je še prezgodaj za razglasitev zmage nad inflacijo.
Spremenila so se tudi pričakovanja analitikov in oblikovalcev denarne politike glede tega, kolikšna bo temeljna obrestna mera Feda ob koncu prihodnjega leta. Zdaj v povprečju ocenjujejo, da bo dosegla 3,8 odstotka, medtem ko so sprva napovedovali 2,8-odstotno obrestno mero. Nekaj jih še vedno verjame, da bo temeljna obrestna mera presegla štiri odstotke.
Preberi še
Krvavi ponedeljek na borze privabil medveda
Ameriški indeks S & P 500, ki velja za merilo borzne uspešnosti, je od januarja dosežene najvišje vrednosti upadel za 20 odstotkov in dosegel 3.750 točk - najnižjo vrednost od konca januarja 2021.
14.06.2022
Ekonomisti: ECB bo septembra agresivna pri dvigu obrestnih mer
Po prvem dvigu obrestnih mer po več kot desetletju naj bi ECB septembra pospešila denarno zategovanje.
14.06.2022
Inflacija v ZDA na 40-letnem vrhu, recesija vse bolj verjetna
Indeks cen življenjskih potrebščin v ZDA se je maja medletno povečal za 8,6 odstotka. Gre za najvišjo stopnjo inflacije po letu 1981. Recesija vse bolj trka na vrata, opozarjajo ekonomisti.
10.06.2022
"Zelo jasno je, da bo Fed storil vse, kar je potrebno, da zmanjša visoko inflacijo, zato bo ob koncu leta obrestna mera bližje štirim odstotkom ali morda celo višja," je dejal Peter Yi, direktor in vodja raziskav pri Northern Trust Asset Management.
Ameriške borze v zelenem, evropske upadajo
Po odločitvi Feda je zahtevana donosnost na dve- in 10-letne ameriške obveznice dosegla 3,4 odstotka, pri čemer je donosnost dveletnih obveznic poskočila za 20 bazičnih točk. Tudi na borznem parketu se je prekinil petdnevni niz rdečih številk, saj je ameriški indeks S & P 500 pridobil 1,5 odstotka vrednosti. Finančni trgi so v tem tednu izjemno volatilni, saj so teden začeli z občutnim upadom vrednosti, po objavi Feda pa nekoliko nadomestili izgube.
Če so po izrednem srečanju ECB evropske delnice pridobivale na vrednosti, pa so v današnjem trgovanju ponovno potonile. Vseevropski indeks STOXX 600 je izgubil 2,3 odstotka vrednosti. V medvedji trend pa je vstopil francoski borzni indeks CAC, ki je od rekordne vrednosti v januarju izgubil več kot 20 odstotkov.
Zahtevana donosnost nemških dvoletnih obveznic je poskočila za 14 bazičnih točk na 1,23 odstotka, medtem ko je zahtevana donsonost na desetletne obveznice dosegla 2,8 odstotka. Vlagatelje v regiji skrbi pozno odzivanje Evropske centralne banke glede zvišanja obrestnih mer.
Po izrednem zasedanju ECB glede ranljivejših držav evroobmočja je zahtevana donosnost na italijanske desetletne obveznice upadla na 3,8 odstotka, medtem ko je v ponedeljkovem trgovanju presegla štiri odstotke.
V Združenem kraljestvu je britanska centralna banka zvišala obrestne mere za 25 bazičnih točk, kar je manj od pričakovanj. To je še poglobilo zaskrbljenost glede morebitne recesije, zaradi česar je funt v primerjavi z dolarjem izgubil odstotek vrednosti.
