Finančni trgi

Rastoči euribor: Povprečna EOM stanovanjskega posojila se je podvojila

Avtor: Uroš Božin

23. februarja 2023, 07:00

Nazadnje je bil tako visok decembra leta 2008

Trimesečni euribor bi lahko po najbolj črnogledi napovedi letos dosegel 3,75 odstotka

Kako visoke so trenutno obrestne mere pri posojilih s fiksno in variabilno obrestno mero?

Depositphotos

Evropska centralna banka (ECB) nadaljuje z zviševanjem ključnih obrestnih mer. Skladno z njimi se viša tudi euribor – medbančna obrestna mera in najpomembnejša referenčna obrestna mera na evropskem denarnem trgu. Predstavlja osnovo za obrestne mere različnih finančnih produktov. Po tej obrestni meri si največje evropske banke med sabo posojajo denar. Rast euriborja pomeni dražja posojila oziroma višji mesečni obrok za obstoječ kredit s spremenljivo obrestno mero.

Vrednost euriborja se oblikuje na medbančnem trgu in posamezna banka nanj ne more vplivati. Na višino obrestne mere ob euriborju vpliva še bančni pribitek. Kako visoki so bančni pribitki in kako se njihova višina giblje glede na višino euriborja, smo vprašali banki Novo Ljubljansko banko (NLB) in Novo KBM. Višine bančnih pribitkov ne razkrivajo. V Novi KBM so zapisali, da so pribitki na potrošniške in stanovanjske kredite razvidni iz informativnega izračuna na spletni strani.

Kakšne so variabilne obrestne mere?

Z višino euriborja se spreminja tudi višina obrestnih mer pri posojilih z variabilno obrestno mero. Te so se tako pri potrošniških kot stanovanjskih posojilih v drugi polovici leta 2022 okrepile. Povprečna obrestna mera za novo potrošniško posojilo z variabilno obrestno mero je decembra zrasla na 6,7 odstotka in je dosegla isto raven kot v območju z evrom. Variabilna obrestna mera gospodinjstvom pri stanovanjskih posojilih se je povzpela na 3,8 odstotka, kaže najnovejše poročilo o poslovanju bank. To je 0,7 odstotne točke več kot pri posojilih v območju z evrom.

Podatke so pridobili iz spletnih kalkulatorjev ter uporabili povprečno ročnost in povprečen znesek kredita v letu 2022. Pri potrošniških kreditih so upoštevali povprečno ročnost petih let, povprečen znesek kredita pa 12 tisoč evrov. Pri stanovanjskih kreditih povprečna ročnost znaša 16 let, povprečen znesek pa 80 tisoč evrov. Pri obeh vrstah kreditov so izbrali fiksno obrestno mero pod predpostavko, da gre za komitenta banke. Kot zavarovanje pri stanovanjskem kreditu so upoštevali nepremičnino.