ZDA razmišljajo o uvedbi dovoljenj za prodajo čipov Nvidie in AMD

Družba Nvidia je že dolgo ključni igralec v svetu umetne inteligence. Zdaj administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišlja o tem, da bi tudi sama prevzela formalnejšo vlogo pri nadzoru tega sektorja – z zelo širokimi pristojnostmi.

Ameriški uradniki so pripravili osnutek pravil, ki bi omejevala dobavo čipov za umetno inteligenco kamorkoli na svetu brez odobritve ZDA. Washington bi tako dobil širok nadzor nad tem, ali lahko druge države gradijo infrastrukturo za učenje in delovanje modelov umetne inteligence – in pod kakšnimi pogoji.

Predlagana pravila bi od podjetij zahtevala, da za skoraj vsak izvoz AI-pospeševalnikov podjetij, kot sta Nvidia in Advanced Micro Devices (AMD), pridobijo dovoljenje ZDA. To bi pomenilo globalno razširitev obstoječih omejitev, ki trenutno veljajo za približno 40 držav, pravijo viri, seznanjeni z razpravami.

Ti čipi sodijo med najbolj iskane komponente v tehnološki industriji. Podjetja, kot sta OpenAI in Alphabet, jih kupujejo v tisočih in jih nameščajo v podatkovne centre, ki poganjajo storitve, kot sta ChatGPT in Gemini.

Po objavi novice so delnice Nvidie in AMD v četrtek padle na najnižje ravni v trgovalni seji. Delnica Nvidie je padla za do 1,9 odstotka, delnica AMD pa za 2,3 odstotka.

ZDA kot “vratar” industrije umetne inteligence

Trumpova administracija je večkrat poudarila, da želi, da svet uporablja ameriško umetno inteligenco, osnutek pravil pa naj ne bi pomenil prepovedi izvoza Nvidia čipov.

Namesto tega bi regulacija ameriško vlado postavila v vlogo vratarja industrije umetne inteligence. Podjetja – in v nekaterih primerih tudi njihove vlade – bi morala pridobiti odobritev ameriškega ministrstva za trgovino, če bi želela kupiti te ključne čipe.

Način, kako bi Trumpova administracija podeljevala dovoljenja, bi lahko odločil, ali bodo države lahko gradile kritično digitalno infrastrukturo, ki jo številni svetovni voditelji vidijo kot ključno za gospodarsko rast, konkurenčnost podjetij in vojaško suverenost.

Pravila bi bila odvisna od količine računske moči Postopek odobritve bi bil odvisen od količine računske moči, ki jo podjetje želi kupiti, pravijo viri. Pošiljke do tisoč grafičnih procesorjev Nvidia GB300 bi šle skozi razmeroma preprost postopek pregleda, z določenimi možnostmi izjem.

Podjetja, ki gradijo večje skupine čipov, bi morala pridobiti predhodno odobritev, še preden zaprosijo za izvozno dovoljenje. V nekaterih primerih bi morale razkriti svoj poslovni model ali dovoliti inšpekcijske obiske ameriške vlade, odvisno od zasnove podatkovnih centrov.

 

Največji projekti bi zahtevali sodelovanje držav

Pri zelo velikih projektih – več kot 200 tisoč grafičnih procesorjev Nvidia GB300, ki bi jih imelo eno podjetje v eni državi – bi se morala vključiti tudi vlada države gostiteljice.

ZDA bi takšne izvoze odobrile le zavezniškim državam, ki bi zagotovile stroga varnostna jamstva in hkrati vlagale v razvoj umetne inteligence v ZDA. Osnutek pravil sicer ne določa konkretnega razmerja teh investicij.

Za primerjavo: 200 tisoč čipov GB300 je približno toliko, kolikor jih namerava britansko podjetje NScale, ki oddaja AI čipe v najem, zagotoviti za Microsoft na štirih lokacijah v ZDA in Evropi. Podjetje je ta projekt opisalo kot eno največjih pogodb za infrastrukturo umetne inteligence doslej.

Ameriško ministrstvo za trgovino, Nvidia in AMD se na prošnje za komentar niso odzvali.

Pravila še niso dokončna

Osnutek pravil še ni dokončan. Uradniki različnih ameriških zveznih agencij trenutno podajajo pripombe, zato se lahko predlog bistveno spremeni ali pa ga administracija celo opusti.

Kljub temu gre za najbolj konkreten korak Trumpove administracije k globalni strategiji izvoza čipov, odkar je maja opustila pristop administracije predsednika Joeja Bidna.

Trumpovi uradniki so Bidnovo pravilo o tako imenovani "difuziji umetne inteligence", ki je omejevalo prodajo čipov večini držav in določalo izvozne kvote, označili za preveč zapleteno.

Administracija želi spodbujati uporabo ameriške umetne inteligence namesto kitajske, pri čemer je že začela programe za promocijo ameriških AI tehnologij, zlasti v državah globalnega juga.

Ali bo novi pristop bolj ali manj restriktiven, bo odvisno predvsem od tega, kako strogo bodo ZDA uporabljale globalni sistem dovoljenj. Če bo Washington prodajo čipov odobraval hitro in z malo pogoji, bi se gradnja globalne infrastrukture umetne inteligence lahko nadaljevala skoraj nemoteno – le z več birokracije. Če pa bi prihajalo do zamud ali dolgotrajnih pogajanj, bi to lahko otežilo načrtovanje projektov.

Lani je minilo več mesecev od objave sporazuma med ZDA in Združenimi arabskimi emirati o izvozu čipov, preden so začela prihajati dejanska dovoljenja. Pogoj za to je bil, da država Zaliva za vsak dolar investicije doma vloži en dolar tudi v ZDA.

Nejasno tudi glede evropskih in indijskih projektov

Velika neznanka je tudi, koliko sredstev bi ZDA zahtevale od držav, kot sta Francija ali Indija, ki prav tako načrtujejo gradnjo velikih podatkovnih centrov z zmogljivostjo en gigavat ali več. Vprašanje je tudi, kako bi Trump lahko omejitve čipov uporabljal v širših diplomatskih pogajanjih, zlasti v času, ko preoblikuje svojo tarifno politiko.

Lani je predsednik zagrozil z omejitvami izvoza polprevodnikov kot odgovor na digitalne davke, ki so jih uvedle nekatere države, med njimi tudi Evropska unija.

Nejasno je tudi, kako bodo ZDA obravnavale omejitve za tako imenovane uteži modelov (angl. model weights) – numerične parametre, ki jih programska oprema umetne inteligence uporablja za obdelavo podatkov in sprejemanje odločitev. Ti predstavljajo eno najdragocenejših oblik intelektualne lastnine.

Bidnov okvir je določal splošne omejitve glede tega, kje lahko podjetja gostijo te napredne modele. Trumpov pristop pa bi to vprašanje urejal posamezno, prek sistemov licenc.

Države nimajo veliko izbire

Voditelji številnih držav niso navdušeni nad idejo, da bi bila njihova tehnološka prihodnost odvisna od odločitev Washingtona.

Toda pri računski moči imajo omejene možnosti. Države lahko čipe kupujejo od ameriških podjetij, kot je Nvidia, ki ima velikansko prednost na trgu, ali pa od kitajskih podjetij, kot je Huawei Technologies, ki proizvaja manj zmogljive čipe v manjših količinah, a ima globalne ambicije.

Washington je obenem opozoril, da bi lahko uporaba Huawei AI čipov kjerkoli na svetu pomenila kršitev ameriških trgovinskih omejitev.

Ambicije Kitajske na področju umetne inteligence so osrednji razlog za ameriško politiko na tem področju. ZDA so že omejile kitajsko proizvodnjo AI čipov z nadzorom izvoza opreme za proizvodnjo polprevodnikov. Hkrati pa je Trump dovolil, da se Nvidia vrne na kitajski trg, da bi konkurirala Huaweiju.

Nova globalna pravila po navedbah virov ne bi spremenila ameriškega pristopa do izvoza čipov na Kitajsko. Administracija še vedno razmišlja, koliko Nvidia čipov bi bilo dovolj, da upočasnijo rast Huaweija, ne da bi Kitajski dali preveč dodatne računske moči.

Globalni okvir bi lahko imel tudi posredne posledice za kitajsko industrijo umetne inteligence. Ena neposrednih posledic bi bila večja preglednost globalnih tokov čipov, kar bi ameriški vladi pomagalo odkrivati tihotapljenje polprevodnikov. Trumpova administracija je lani razmišljala tudi o omejitvah izvoza čipov v Malezijo in na Tajsko, da bi preprečila preusmerjanje čipov na Kitajsko, vendar se je na koncu odločila za širšo globalno strategijo.

Omejitve za kitajska podjetja tudi v tujini

ZDA bi lahko z izvoznimi dovoljenji nadzorovale tudi dostop kitajskih podjetij do AI čipov v tujini, kar nekateri zagovorniki strožje nacionalnovarnostne politike že dolgo predlagajo.

V nekaterih primerih so to že storile. Trumpova administracija je na primer določila, da morajo podjetja v Združenih arabskih emiratih, ki kupujejo Nvidia čipe, zagotoviti, da ne bodo ponujala računske moči kitajskim AI podjetjem.

Ni pa še jasno, ali bodo podobne pogoje uvedli tudi v drugih regijah, na primer v jugovzhodni Aziji, kjer podjetja, kot je Alibaba, najemajo uporabo Nvidia čipov, ki jih sama ne morejo kupiti.