Borzni pregled: Strahovi glede vojne zamajali trge, ameriška inflacija (za zdaj) pod kontrolo

Izrael je v petek zgodaj zjutraj izvedel zračne napade na iranski jedrski program in vojaške cilje, konec tedna so se stopnjevali. Minister za obrambo Israel Katz je to potezo označil za preventivno, medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu napovedal, da bodo napadi trajali, dokler ne bo nevarnost odpravljena. Napetost je vplivala na trge: cena nafte je poskočila, azijski delniški trgi so izgubljali vrednost, dolar pa je nadomestil prejšnje izgube, saj so trgovci iskali znana zatočišča. Državi sta se od izraelskega napada obstreljujeta še naprej.

Kaj prinaša nova zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu? Nicolas Forest, glavni investicijski direktor pri Candriamu v Bruslju, meni, da je napad klasični dejavnik tveganja, ki vodi do upada delnic in bega v varna zavetja: "Če se bo strmo zviševanje cen nafte nadaljevalo, bo to lahko negativno vplivalo na rast in inflacijo, kar povečuje nevarnost stagflacije; to tveganje je že tako prisotno zaradi carinske vojne. Zviševanje cen nafte nikakor ni v interesu Trumpove administracije."

Alexandre Baradez, glavni tržni analitik pri IG v Parizu: "To bo verjetno ustavilo trenutno rast evropskih in ameriških indeksov. Trg delnic je postajal drag, zato bo to spodbudilo zlasti male vlagatelje k unovčevanju dobičkov."

Matt Maley, glavni tržni strateg v podjetju Miller Tabak + Co. s sedežem v ZDA: "Moje vprašanje je, kaj se bo zgodilo s Hormuško ožino. Če jo Iran zapre, kar lahko stori, to pomeni približno 13 milijonov sodov nafte na dan, da ne omenjamo zemeljskega plina. Ali bodo to storili ali omejili pretok? Ne vem."

Cena unče zlata, ki velja za varno zatočišče v času povečanih geopolitičnih napetosti, je zrasla in je v času pisanja članka znašala 3.440 dolarjev.

Cene nafte so sicer močno poskočile, potem ko je zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu sprožilo zaskrbljenost glede oskrbe in prekinitve surovinskega in blagovnega pretoka skozi Hormuško ožino. Cena nafte tipa brent se je podražila za 13 odstotkov, na dobrih 74 dolarjev za sod, kar je največji premik od začetka ukrajinske vojne leta 2022.

Kako so se odzvale globalne borze?

Kitajski indeks CSI 300 in hongkonški Hang Seng sta minuli teden izgubila po 0,35 odstotka, japonski indeks Nikkei 225 je za 0,51 odstotka nižje, korejski indeks Kospi je pridobil 1,87 odstotka, indijski indeks Nifty 50 pa izgubil 1,50 odstotka.

Nemški indeks DAX je minuli teden izgubil 3,18 odstotka, francoski CAC 40 pa 1,34 odstotka. Londonski FTSE 100 je pridobil 0,24 odstotka, panevropska Euro Stoxx 50 in Stoxx 600 pa 2,45 odstotka oziroma 1,35 odstotka.

Indeks S&P 500 je minuli teden izgubil 0,46 odstotka, industrijski Dow Jones je izgubil 1,38 odstotka, tehnološki Nasdaq pa 0,85 odstotka.

Izraelski napad sklestil tudi ceno kriptovalut

Po izraelskem napadu so vrednost izgubile tudi kriptovalute. Največja kriptovaluta bitcoin je po napadu upadla za kar tri odstotke in se v času pisanja članka gibala pri 105.224 dolarjev za žeton.

"Kriptovalute se negativno odzivajo na novice o izraelskih napadih v Iranu, kar je v skladu z glavnimi tveganimi sredstvi," je dejala Caroline Mauron, soustanoviteljica podjetja Orbit Markets, ponudnika likvidnosti za izvedene finančne instrumente na kriptovalute. "Pričakujemo, da bomo videli tehnično podporo okoli 101 tisoč dolarjev, a kratkoročno bodo cenovno dogajanje usmerjale geopolitične novice."

Lahko bitcoin doseže 200 tisočakov?

Bitcoin je 10. junija dosegel vrednost 109.843 dolarjev, kar pomeni več kot 16-odstotno rast od začetka leta. Analitiki napovedujejo, da bi njegova cena do sredine 2025 lahko dosegla 145 tisoč dolarjev, v optimističnem scenariju celo 200 tisoč. Rast poganjajo predvsem prilivi v ETF, učinki po prepolovitvi in povečano zanimanje institucionalnih vlagateljev.

Hkrati pa analitiki opozarjajo na tveganja – od inflacijskih šokov in geopolitičnih napetosti do morebitnih regulativnih omejitev. V primeru negativnih dogodkov bi se cena lahko znižala na 93 tisoč dolarjev. Podjetja, kot sta Micro Strategy in Metaplanet, povečujejo naložbe v bitcoin, države (npr. ZDA in Češka) pa razmišljajo o vključitvi bitcoina v državne rezerve.

Ameriška inflacija nižja od pričakovanj

Cene življenjskih potrebščin so maja v ZDA zrasle manj, kot je bilo napovedano. 0,1-odstotno povečanje osnovnega kazalnika inflacije pomeni, da se inflacija v primerjavi s prejšnjim mesecem dejansko upočasnjuje. To je veliko presenečenje za ekonomiste, ki so pričakovali, da se bodo zvišanja carin do maja pokazala v večjem povečanju cen. Letna inflacija znaša 2,4 odstotka.

"Šibkejša osnovna inflacija bo prinesla olajševalno okrevanje državnih obveznic, pri čemer je mogoče ohraniti nekaj strmega vzpona donosne krivulje. Po našem mnenju je še prezgodaj, da bi trg presegel kateregakoli od nedavnih razponov," makroekonomske podatke komentirajo pri Bloombergu Economics.

Bloomberg

 

Kaj poganja S&P 500 v višave? In koliko časa še?

Ameriški indeks S&P 500, ki je od lanskih najnižjih vrednosti zrasel za 17 odstotkov (v evrih), poskuša preboj k novim rekordom nadgraditi v trajnejši bikovski trend. Glavno gibalo rasti ostajajo največja tehnološka podjetja, medtem ko vlagatelji pozorno spremljajo gibanje tečaja dolarja, cene energentov in fiskalno politiko Washingtona. Se bo indeks S&P 500 še vzpenjal? 

"Šibkejši ameriški dolar praviloma z zamikom dveh do treh četrtletij pozitivno vpliva na dobičkonosnost ameriških podjetij. Če se bo trend nadaljeval, lahko v drugi polovici leta pričakujemo izrazitejšo rast dobičkov ameriških podjetij," pravi Matej Mazi, upravljavec premoženja pri NLB Skladih.

S&P 500 je letos doživel precej turbulentno obdobje in treba je se zavedati, da je glede na svojo zgodovino pri tej ceni zelo drag, komentira David Zorman, upravljavec premoženja pri Generali Investments. Podjetja bodo morala obljubljene rezultate tudi doseči, sicer bodo prihodnji donosi lahko zelo majhni, še opozarja.

Kako se krči londonska borza

Leta 2016 je podjetje Intercontinental Exchange, lastnik newyorške borze (NYSE), razkrilo, da razmišlja o ponudbi za nakup skupine londonske borze (LSE). Po nekaj mesecih skrbnega pregleda so od tega odstopili, za razlog pa navedli nezadostno pripravljenost na sodelovanje londonske borze.

Že desetletje prej je Nasdaq naletel na hladen odziv vodstva londonske borze, ki je London videlo kot naravno središče svetovnih kapitalskih tokov.

 

 

Izkazalo se je, da ameriškim borzam londonske borze sploh ni bilo treba kupiti, da bi pridobile njen trg – potrebno je bilo le potrpljenje.

Ameriški trgi postopoma prevzemajo londonske najprestižnejše kotacije eno za drugo, kar je lepo ponazorjeno z nedavno odločitvijo pionirja finančnih tehnologij Wise, da svojo primarno kotacijo prenese v New York. Wise, podjetje, vredno približno 15 milijard dolarjev, se tako pridružuje vse daljšemu seznamu odhodov. Gradbeno podjetje Ashtead Group je svojo selitev napovedalo decembra, medtem ko so nekdanji člani indeksa FTSE 100 – CRH, Ferguson Enterprises in Flutter Entertainment – že presedlali.

Družbe se selijo na zahod, v ZDA.

Bloomberg

 

Novo Nordisk znova najbolj vredno podjetje v Evropi

Novo Nordisk je znova prevzel položaj najvrednejše družbe v Evropi in prehitel razvijalca programske opreme SAP. Delnice danskega proizvajalca zdravil so v petek zrasle za 2,3 odstotka, potem ko je Novo napovedal, da namerava svoje eksperimentalno zdravilo za uravnavanje telesne teže amycretin po povratnih informacijah regulativnih organov prenesti v naslednjo fazo razvoja.

Tržna kapitalizacija družbe Novo tako znaša 365 milijard dolarjev. Po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, je tržna kapitalizacija družbe SAP znašala 364,3 milijarde dolarjev. Novo je od rekordnega vzpona junija lani utrpel vrsto neuspehov, med drugim slabe rezultate kliničnih preskusov eksperimentalnih zdravil za zdravljenje debelosti in vse večjo konkurenco ameriškega tekmeca Eli Lilly. Farmacevtska družba je prejšnji mesec zamenjala izvršnega direktorja Larsa Fruergaarda Jorgensena.

"Najmanj priljubljene obveznice" spreminjajo rutinsko dražbo v ključni preizkus

Globalni odpor vlagateljev proti dolgoročnemu državnemu dolgu je rutinsko dražbo obveznic v ZDA spremenil v enega najbolj pričakovanih dogodkov na Wall Streetu prejšnjega tedna. Ministrstvo za finance je v četrtek prodalo za 22 milijard dolarjev 30-letnih državnih obveznic, kar je del redno načrtovanih zadolževanj. Jack McIntyre, upravljavec portfelja pri Brandywine Global Investment Management: "Zdi se, da so 30-letne ameriške državne obveznice najmanj priljubljene obveznice na trgu."

Donosi na dolgoročne globalne obveznice so v zadnjih tednih močno zrasli, saj so se nekateri vlagatelji zaradi zaskrbljenosti ob naraščajočem dolgu in primanjkljaju izogibali vrednostnim papirjem, drugi pa so zahtevali višjo premijo za tveganje posojil državam.

Petrol in Zavarovalnica Triglav v ekskluzivnem klubu milijarderjev

Poglejmo še v Slovenijo, kjer sta družbi Petrol in Zavarovalnica Triglav dosegli pomemben mejnik. Ljubljanska borza je na svojem profilu na omrežju Linkedin zapisala, da je Skupina Petrol s četrtkovim zaključnim tečajem 48,70 evra na delnico presegla tržno kapitalizacijo dveh milijard evrov. Dodali so, da je ob neupoštevanju lastnih delnic dejanska vrednost družbe še nekoliko višja.

Družbi izdajateljev s tržno kapitalizacijo vsaj milijardo evrov se je pridružila tudi Zavarovalnica Triglav. V objavi so zapisali, da so pri LJSE veseli, da imamo na ljubljanski borzi že štiri takšne izdajatelje in da na vrata tega mejnika že trkajo tudi drugi.

NLB prvič presegla tri milijarde evrov tržne kapitalizacije

Trgovanje na ljubljanski borzi je v ponedeljek z rekordom zaznamovala banka NLB. Delnica se je v ponedeljkovem trgovanju podražila za 1,34 odstotka in dan zaključila pri 151,50 evra, kar je največ doslej. Po podatkih borze je banka, ki jo vodi Blaž Brodnjak, prvič v zgodovini presegla tri milijarde evrov tržne kapitalizacije. 

Bloomberg

 

"Vlagateljem, ki so verjeli uspešni zgodbi podjetja in ob IPO novembra 2018 kupovali delnice po vrednosti 51,50 evra, se je vrednost naložbe – upoštevaje reinvestiranje dividend – do danes povišala za več kot 300 odstotkov," so sporočili z borze.

V petek je bilo za delnico banke treba odšteti 151,50 evra.

Dividende blue chipov ali koliko dobička bi vam prinesle slovenske delnice

Družbe prve kotacije ljubljanske borze so prvo četrtletje glede na načrte začele razmeroma dobro, zadovoljni pa so lahko tudi delničarji. Donosi delnic slovenskih blue chipov so letos, torej po dobrih petih mesecih, v povprečju dosegli 32 odstotkov, ena družba pa se lahko pohvali celo z več kot 50-odstotnim donosom.

Začenja pa se tudi obdobje izplačila dividend, ki bodo donosnost delnic še oplemenitile. Koliko bodo delničarjem namenili Cinkarna Celje, Krka, Luka Koper, NLB, Petrol, Sava Re, Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav? Po našem izračunu, ob upoštevanju že potrjenih in napovedanih dividend, kar 763 milijonov evrov – 509 milijonov evrov odpade na dve družbi.

Novi IPO na Hrvaškem 

Kolegi hrvaške redakcije so v minulih tednih spremljali dogajanje okrog prve izdaje delnic (IPO) hrvaške družbe Žito. Ta je prejela odobritev za javno ponudbo svojih delnic in njihovo uvrstitev na zagrebško borzo. Hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev (HANFA) je namreč odobrila prospekt za izdajo do 6.651.920 novih delnic, nominalne vrednosti en evro na delnico, ter uvrstitev do 25.607.675 delnic na borzo.

Podjetje je z objavo potrdilo začetek novega investicijskega cikla, osredotočenega na trajnostno rast, inovacije in krepitev domače kmetijske proizvodnje. Po izvedbi IPO naj bi vlagatelji v okviru javne ponudbe imeli skupno najmanj 25 odstotkov plus eno delnico lastništva.

Glavna skupščina Žita je maja 2025 sprejela odločitev o povečanju osnovnega kapitala za 4,37 milijona evrov, izdaji novih delnic ter uvrstitvi vseh obstoječih delnic na urejeni trg. IPO bo izveden v enem krogu in bo vključeval ponudbo za zaposlene, male ter kvalificirane vlagatelje, pri čemer je minimalni znesek za sodelovanje 300 evrov.

Bosqar z novo uspešno izdajo obveznice

Podjetje Bosqar je uspešno zaključilo javno ponudbo trajnostno naravnanih obveznic, s katero je na trgih Hrvaške in Slovenije zbralo 105 milijonov evrov svežega kapitala. Povpraševanje vlagateljev je preseglo pričakovanja – skupaj je bilo vpisanih kar 113,66 milijona evrov, izdaja pa je bila dokončno omejena na 105 milijonov.

Obveznice so izdane z določenim donosom 4,65 odstotka, fiksno obrestno mero 4,625 odstotka in dospelostjo čez sedem let. Referenčna obrestna mera je temeljila na EUR-swap stopnji (2,35 odstotka), tveganje izdajatelja pa je ovrednoteno s premijo 230 bazičnih točk.

Gre za trajnostno naravnane obveznice, saj se je Bosqar zavezal, da bo do konca leta 2031 zmanjšal neposredne emisije toplogrednih plinov (Scope 1) za 36,4 odstotka glede na leto 2022. Če cilja ne doseže, bodo vlagatelji prejeli dodatno nadomestilo v višini 0,35 odstotka na glavnico.

Kaj spremljamo ta teden?

Ponedeljek, 16. junij

• Srečanje voditeljev držav G7 v Kanadi.
• Na Kitajskem bodo objavili podatke o maloprodaji in industrijski proizvodnji.
• V Izraelu bodo objavili podatke o BDP, trgovini in brezposelnosti.
• Mednarodni letalski sejem v Parizu: konkurenta Airbus in Boeing bosta objavila naročila.
• Kitajski predsednik Xi Jinping na obisku v Kazahstanu.

Torek, 17. junij

• V Nemčiji bo inštitut Zew objavil poslovna pričakovanja.
• Japonska centralna banka odloča o obrestih.
• Senat ZDA bo nadaljeval debato o Trumpovem davčnem zakonu.
• V New Yorku se začne vrh o Palestinski državi, ki ga organizirata Francija in Savdska Arabija.
• Surs bo objavil podatke o delovno aktivnem prebivalstvu.

Sreda, 18. junij

• Ameriška centralna banka odloča o obrestnih merah.
• Eurostat bo objavil podatke o inflaciji. O inflaciji bodo poročali tudi v Združenem kraljestvu.

Četrtek, 19. junij

• O obrestnih merah odločajo centralne banke v Združenem kraljestvu, Turčiji, Tajvanu, Švici, na Filipinih in Norveškem.
• Borze v ZDA zaradi praznika zaprte.
• Finančni ministri EU se srečajo v Bruslju.

Petek, 20. junij

• Eurostat bo objavil podatke o zaupanju potrošnikov.
• Surs bo objavil statistiko gradbenih dovoljenj, indekse cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, indekse cen stanovanjskih nepremičnin in mnenje potrošnikov.