Borzni pregled: Nedeljski preobrat prekinil rdeče dneve in pismo Warrena Buffetta

Tudi pretekli teden je ameriški predsednik Donald Trump s carinskimi grožnjami proti zaveznikom delniške tečaje potiskal v rdeče. Povedal je, da bodo 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike začele veljati jutri, 4. marca. Trump je sprva carine uvedel 3. februarja, vendar jih je nato preložil na začetek marca zaradi ukrepov, ki so jih napovedali v Mehiki in Kanadi. Dodal je še, da bo uvedel dodatne 10-odstotne carine na kitajski uvoz, je poročal Bloomberg.

Delnice so po novici upadale. Indeks največjih 500 ameriških podjetij S&P 500 je izgubil 1,59 odstotka vrednosti. V rdečem je v zadnjem tednu in zadnjem mesecu, pri čemer je trenutno na najnižji vrednosti po 15. januarju. Tehnološki indeks Nasdaq je izgubil še več, ko je v četrtek končal 2,78 odstotka nižje.

Za tehnološki indeks in S&P 500 je to najslabši teden po septembru 2024, je pisal CNBC. Najmanj je izgubil industrijski indeks Dow Jones, ki je dan končal 0,45 odstotka nižje od izhodišča. "Trg, ki je zmanjšal svojo občutljivost za nedavne napovedi carin, je moral ponovno razmisliti o odzivu," je za Reuters povedal Chris Weston, vodja raziskav pri družbi Pepperstone.

Bloomberg Adria

 

Rdeče je bilo tudi v Aziji. Na borzah od Sydneyja pa do Mumbaja so indeksi drseli navzdol, predvsem zaradi skrbi Trumpove napovedi carin, piše Bloomberg. Japonski indeks 225 najpomembnejših podjetij Nikkei 225 je izgubil 2,88 odstotka, tokijski indeks Topix je izgubil 1,98 odstotka. Japonske delnice je navzdol vlekel tudi močnejši jen. Južnokorejski indeks Kospi je ob odprtju izgubil 3,2 odstotka, do konca dneva pa skupno zdrsnil za 3,39 odstotka.

Hongkonški indeks Hang Seng je izgubil 3,28 odstotka, kitajski indeks CSI 300 pa 1,97 odstotka. Terminske pogodbe evropskih delnic so kazale na upad za odstotek. Na valutnih trgih se je nadaljevala rast ameriškega dolarja, medtem ko so kanadski dolar, mehiški peso in kitajski juan izgubljali vrednost.

Vrednosti obveznic so na azijskem trgovanju rasle. Donosnost na 10-letno ameriško obveznico je upadla na 4,24 odstotka, kar je najvišja raven po decembru. Trumpovo razkritje dodatnih carin na kitajski uvoz povečuje tveganje, da bodo v Pekingu odgovorili s povračilnimi ukrepi in stopnjevali spiralo napetosti med dvema največjima gospodarstvoma na svetu.

Uvod v teden za kripto slab, v nedeljo pa preobrat

Pretekli teden je bilo zelo nihajno tudi na kriptotrgih. Po pocenitvah, ki so se zaznamovale začetek tedna, je nedelja prinesla za nekatere žetone res silovit odboj.

Tako je bila denimo še v petek največja in najstarejša kriptovaluta bitcoin ob 8,8 odstotka in se je gibala pri okoli 78.500 dolarjev za žeton. To je pomenilo, da se je od rekordne vrednosti, ko je stala 109 tisoč dolarjev, pocenila za četrtino (samo februarja je izgubila 20 odstotkov vrednosti).

Počasi se trg približuje "kapitulaciji", ko bodo še zadnji trgovci s prekomernim finančnim vzvodom naravno odstranjeni s trga, s čimer bo prodajni pritisk končan, je prejšnji teden komentiral analitik Tilen Šarlah. Po mnenju analitika Ilirike Domna Kregarja je trenutno dogajanje na trgu kriptovalut povezano s splošnim odnosom vlagateljev do tveganih naložb - več o razlogih za upad cene bitcoina na povezavi.

Potem pa je prišla nedelja. Konec dneva, okoli 23. ure, je bitcoin (v 24 urah) pridobil že desetino vrednosti - žeton je lastnike menjaval pri skoraj 94 tisoč dolarjev. Kriptovaluta ethereum je bila še v petek ob 10 odstotkov vrednosti in se je gibala pri 2.100 dolarjih. V nedeljo zvečer je bila vrednost pri okoli 2.530 dolarjev (+14,40 odstotka v zadnjih 24 urah).

Kaj se je zgodilo? Donald Trump. Z izvršnim ukazom je ameriški predsednik napovedal ustanovitev strateških kriptorezerv, v katere bodo vključeni žetoni XRP, Solana (SOL) in Cardano (ADA). To se je seveda poznalo na vrednostih omenjenih: žeton ADA se je do konca dneva po našem času podražil za skoraj 60 odstotkov na 1,05 dolarja za žeton, SOL je bila dobrih 23 odstotkov dražja (žeton stane 175 okoli dolarjev), medtem ko se je XRP podražil za več kot 32 odstotkov na 2,90 dolarja.

Bloomberg

 

Kaj je Warren Buffett zapisal v letnem pismu delničarjem

Pred dobrim tednom dni je luč sveta ugledalo težko pričakovano letno pismo legendarnega ameriškega investitorja Warrena Buffetta delničarjem njegove družbe Berkshire Hathaway. Objavljeno je bilo skupaj s poslovnimi rezultati družbe v zadnjem četrtletju.

Pred objavo Buffettovega pisma so se pojavljali pomisleki o kopičenju gotovine družbe Berkshire Hathaway. Denarna zaloga družbe se je namreč povečala že deseto četrtletje zaporedoma in znaša rekordnih 334,2 milijarde dolarjev. Za primerjavo je vredno omeniti dejstvo, da je denarna zaloga družbe konec leta 2023 znašala 163,3 milijarde dolarjev.

Buffet je te pomisleke v svoji sobotni poslanici izrazil in vlagatelje spomnil, da večina denarja družbe ostaja investirana v delnice, tako javne kot tudi zasebne, in da se to ne bo spremenilo. "Berkshire ne bo nikoli dal prednosti lastništvu sredstev, ki so enakovredna gotovini, pred lastništvom dobrih podjetij," je zapisal legendarni investitor. To pomeni, da je Buffett lani težko našel dobre delnice po razumnih cenah, piše Yahoo Finance.

Družba Berkshire je že drugo četrtletje zaporedoma zavrnila odkup lastnih delnic, kar je znak, da Buffett meni, da se z delnico družbe trenutno trguje nad njeno notranjo vrednostjo, poroča Bloomberg.

Ob pismu je njegova družba Berkshire Hathaway poročala o rekordnem četrtletju.

Podcenjene evropske banke pred novim valom prevzemov

Makroekonomsko okolje je v zadnjih dveh letih naklonjeno bankam; z visokimi ključnimi obrestnimi merami so ustvarjale velike obrestne prihodke. Analitiki so zato pričakovali rast prihodkov v zadnjem trimesečju leta 2024. Te poganjajo še vedno veliki obrestni prihodki ter veliki prihodki iz investicijskega bančništva, je pisal Reuters. Sezona poročanja rezultatov bank se zaključuje.

Analitiki so višali svoje napovedi za četrto četrtletje zaradi pričakovanja, da se neto obrestni dohodki – razlika med tem, kar banke zaslužijo s posojili, in plačilom za depozite – zmanjšujejo počasneje, kot je bilo napovedano. Zaradi upadajočih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) analitiki vseeno niso prepričani, da bodo banke tudi v letu 2025 dosegle načrte.

Evropska bančna panoga je še vedno podcenjena, je pokazala analiza analitičarke Bloomberga Adria Marine Petrov Savić. Razmerje P/E (price-to-earnings) med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico je za evropske banke pri 6,3-kratniku. Za primerjavo: pri ameriških bankah, ki so uvrščene v indeks S&P 500, je razmerje pri 13,8. Razmerje za evropski indeks Stoxx Europe 600 je pri 14,7-kratniku, pri ameriškem indeksu S&P 500 pa pri 26,5-kratniku.

Evropske banke so podcenjene.

Nvidia razočarala

V sredo je o poslovnih rezultatih zadnjega četrtletja poročala tudi družba Nvidia. Čeprav je proizvajalec čipov predstavil dobre četrtletne številke, so se vlagatelji, ki so že navajeni na izjemne poslovne rezultate Nvidie, odzvali z zadržki.

Nvidia je namreč opozorila, da bo prodaja za tekoče četrtletje manjša od nekaterih pričakovanj in da bodo bruto profitne marže nižje, saj hiti z uvajanjem nove zasnove čipov, imenovane Blackwell. Poleg tega so na rezultate vplivale tudi ameriške carine.

Delnica družbe je denimo v četrtkovem trgovanju izgubila 8,5 odstotka vrednosti in se ustavila pri 120 dolarjih za delnico.

Ruski delniški trg po treh letih vojne 'prej minsko polje kot dobra naložba'

Ob tretji obletnici vojne v Ukrajini smo pogledali na ruski delniški trg. Kako nanj vplivajo mirovna pogajanja in zahodne sankcije in ali je ruski delniški trg dostopen zahodnim investitorjem?

Andrey Rudakov/Bloomberg

 

"Če ste Američan ali Evropejec, je dostop do ruske borze skoraj nemogoč," o ruski borzi pove analitik Bloomberga Adria Mihael Blažeković. "Poleg osnovnih sankcij so sredi lanskega leta proti moskovski borzi uvedli dodatne sankcije, ki prepovedujejo trgovanje z evri in dolarji – dovoljene so le transakcije na prostem trgu."

Od uvedbe teh sankcij Blažeković opozori, da ni več ETF, ki bi sledili gibanju ruskih delniških družb. Vendar kot pri vseh drugih sankcijah tudi v tem primeru obstajajo izjeme, saj lahko 'prijateljske države' vlagajo v rusko borzo, pri čemer za nakup delnic ruskih podjetij beležijo velik priliv kitajskih juanov.

Ruski delniški trg na plečih mirovnih pogajanj pridobiva; letos beleži 11-odstotno rast.

Prosti pad Tesle

Delnica Tesle je po predsedniških volitvah v ZDA dobila neverjeten zagon - Elon Musk je med kampanjo aktivno podpiral Donalda Trumpa, ki je na koncu tudi slavil - in se povzpela na 480 dolarjev. A vrtoglavi rasti je sledil prosti pad. Delnica danes menjuje lastnike pri okoli 290 dolarjih, kar pomeni, da se je od vrhunca pocenila že za 39 odstotkov vrednosti, samo letos pa za približno četrtino.

K padanju vrednosti delnice je prispevalo tudi te dni bilo objavljeno poročilo, da prodaja tesel v Evropi krepko zaostaja za lanskimi rezultati. Tako je bilo tega januarja v Evropi registriranih skoraj pol manj novih Tesel kot januarja 2024 (-45 odstotkov), kažejo podatki evropske zveze avtomobilskih proizvajalcev (EAMA). 

Delnica se je od vrhunca pocenila za 35 odstotkov.

Bloomberg

 

Nafta dosegla letošnje dno

Nafta je proti koncu preteklega tedna padla na novo najnižjo vrednost letos, saj je ameriški predsednik z vrsto nasprotujočih si napovedi o trgovini zasul trge. Cena 159-litrskega soda zahodnoteksaške nafte WTI je padla pod 69 dolarjev, kar je najnižja vrednost letos. Sodček severnomorske nafte brent se trenutno giblje pri 73 dolarjih – najnižje po lanskem septembru.

Negotovost glede Trumpovih ukrepov in grožnja številnih mednarodnih trgovinskih vojn sta zameglili obete glede gospodarske rasti in povpraševanja po energentih tako v ZDA kot na Kitajskem, dveh največjih svetovnih porabnikih surove nafte, navaja Bloomberg.

Borze v regiji Adria

Bloomberg Adria

 

Kot je značilno za letos, je tudi prejšnji teden največjo rast med regionalnimi borznimi indeksi dosegel slovenski SBI TOP. Minuli teden je unovčil 3,5-odstotno rast, pri čemer je letos zrasel že za 22,5 odstotka. Sledi mu hrvaški indeks CRO10 z letno rastjo v višini 9,5 odstotka.

Kaj bomo spremljali prihodnji teden?

Ponedeljek, 3. marec

• Na Kitajskem bodo objavili Caixin proizvodni indeks PMI, v Nemčiji in evroobmočju HCOB proizvodni indeks in v ZDA S&P proizvodni PMI.
• Eurostat bo objavil inflacijo v evroobmočju za februar.

Torek, 4. marec

• Na Japonskem bodo objavili podatke o brezposelnosti.
• Eurostat bo objavil podatke o evropski brezposelnosti.
• Predsednik Trump bo govoril pred ameriškim kongresom.
• O poslovnih izidih bo poročal Aramco.

Sreda, 5. marec

• V evroobmočju bodo objavili podatke o kompozitnem indeksu PMI.

Četrtek, 6. marec

• V Bruslju bo potekal vrh evropskih voditeljev.
• ECB bo odločala o obrestnih merah.
• V ZDA bodo objavili podatke o zunanjetrgovinski bilanci in zahtevkih za brezposelnost.
• O poslovanju bosta poročala Zavarovalnica Triglav in Telekom Slovenije.

Petek, 7. marec

• Na Kitajskem bodo objavili podatke o zunanjetrgovinski bilanci.
• V Nemčiji bodo objavili podatke o tovarniških naročilih.
• Eurostat bo objavil podatke o BDP v zadnjem četrtletju 2024.
• Banka Slovenije bo objavila podatke o mednarodnih rezervah.
• Surs bo objavil indeks stroškov dela.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar