Borzni pregled: Kitajska v iskanju gospodarskih talcev in političnih zaveznic

Medtem ko se analitiki sprašujejo o verodostojnosti stopnjevanja obeta bikovskega trenda, ki je prejšnji teden po dvajsetodstotnem odboju indeksa S&P 500 od oktobrskega dna zajel ameriške trge, so se optimizma nalezli tudi azijski trgi. A ti so danes ponoči napredovali bolj ali manj zaradi vse bolj verjetnih napovedi, da bo ameriška centralna banka Fed s tem tednom le sklenila svojo agresivno politiko draženja denarja, kot pa zaradi nepričakovanega kitajskega znižanja ključnih obrestnih mer na kratkoročno posojanje za 10 bazičnih točk.

Najbolj prešerno je bilo na Japonskem, kjer se je vrednost tokijskega indeksa Topix že tretji dan zapored povečala za več kot odstotek, s čimer je ta dosegel celo najvišjo raven po letu 1990. Bik je za seboj potegnil tudi indeks Nikkei 225, ki je pridobil za približno 1,6 odstotka svoje vrednosti.

Na drugi strani spektra pa so medtem že nekaj dni kitajski delniški trgi, kjer investitorji tudi po znižanju obrestnih mer za depozite in pripravi spodbujevalnih ukrepov za podporo stagnirajočega nepremičninskega sektorja niso povsem ovrgli dvomov o zdravju temeljev kitajskega popandemskega gospodarskega okrevanja. Skrbi vzbujajo tudi podatki o obsežnih dolgovih tamkajšnjih oblasti na lokalni ravni, navaja Bloomberg.

Kitajski korenček in palica

Medtem ko je kitajski predsednik Xi Jinping v pekinški Veliki palači ljudstva včeraj z najvišjimi častmi sprejel predsednico Hondurasa Xiomaro Castro, s katero sta sklenila kar 17 novih bilateralnih trgovinskih sporazumov, ki zajemajo vse, od kmetijstva in infrastrukturnih projektov pa do opredelitve sodelovanja na področju znanosti in tehnologije, je hongkonški indeks Hang Seng zajel medvedji trend. Vrednost referenčnega borznega kazalca Dišečega pristanišča se je namreč, medtem ko sta se Xi in Castro sprehodila mimo postrojene častne straže kitajske ljudske armade, znižal za 0,2 odstotka.

Pozivov k današnjim odločnim posegom na področje obrestnih mer je bilo v zadnjem času vse več; med drugim se je po navedbah Bloomberga v zvezi s tem javno oglasil kar sam Liu Juanchun, cenjeni ekonomist, ki je eden redkih, s katerim o gospodarskih temah redno razpravlja tudi Xi. Po mnenju uglednega strokovnjaka in vladnega svetovalca bi morala Kitajska čim prej znižati obrestne mere, da bi tako razbremenila finančna bremena zasebnih podjetij in spodbudila gospodarsko okrevanje.  

Njegove besede naj bi bile v kitajskem političnem gledališču senc, kjer je zunanjim opazovalcem praktično nemogoče scela razbrati, kakšne bodo prihodnje poteze tamkajšnjega vrha, še najbolj jasen namig, da bo centralna banka PBOC po odločitvi politbiroja v kratkem posegla po težko pričakovanem ukrepu nižanja obrestnih mer. Pri tem pa velja izpostaviti, da gre pri tem vsaj toliko ukrep za spodbujanje medle gospodarske rasti, kot je ta na drugi strani usmerjen v nadaljnjo konsolidacijo geopolitičnega vpliva azijske velesile.  

Nenavadno je namreč spremljati, kako politična moč in vpliv Pekinga na mednarodnem prizorišču vseskozi narašča, medtem ko se drugo največje svetovno gospodarstvo nikakor ne more izviti iz lovk medle gospodarske rasti, vse odkar so tamkajšnje oblasti umaknile drakonske ukrepe za omejevanje širjenja virusa covid-19.

Ceremonije najvišjega ranga, ki so se odvile v čast včerajšnjega sprejema voditeljice Hondurasa, namreč niso odražale gospodarske veličine te srednjeameriške državice s komaj 9,5 milijona prebivalcev, ampak so bile ponovna simbolična manifestacija potrditve nacionalistične politike ene Kitajske. Poleg gospodarskih sporazumov in vstopu Hondurasa v kitajsko infrastrukturno globalno pobudo pasu in ceste, za čigar ponovno oživitev si ob njeni desetletnici močno prizadeva Xi, sta voditelja namreč proslavila prekinitev diplomatskih odnosov med Hondurasom in Tajvanom.

Pekingu se je tako s korenčkom gospodarskih in infrastrukturnih ugodnosti posrečilo sprožiti padec še ene domine v mednarodni podpori – v njegovih očeh - separatističnim političnim silam na otoku, s čimer je Kitajska vse bliže uresničitvi svojega osrednjega notranje- in zunanjepolitičnega cilja. Pa vendar za palico oziroma vsaj njeno ne tako subtilno omembo ni bilo potrebno dolgo čakati. Kitajski voditelj je po poročanju kitajske televizijske mreže CCTV ob srečanju s Castro poudaril, da je "načelo ene Kitajske" predpogoj in temelj dvostranskih vezi, ob tem pa izrazil prepričanje, da lahko Honduras to načelo "v celoti izvaja".    

Nevoščljivi Zahod

Vsekakor je za zunanje opazovalce paradoks, da kitajski gospodarski motor kar ne more prestaviti v najvišjo prestavo, potem ko je bil kitajski politični vrh prisiljen v rahljanje ukrepov, ki so v tej azijski in vse bolj avtoritarno vodeni velikanki pred meseci na ulice največjih mest prignale celo tiste, ki so svoje zamere do oblasti izrazili javno, simbolično in predvsem za tamkajšnjo partijo zaskrbljujoče – s praznim listom papirja.    

Če počasno gospodarsko okrevanje Kitajske za zunanje opazovalce deluje nenavadno, pa je to za Peking vse hujši glavobol. Saj je, kot kaže zadnja pridobitev Hondurasa v tabor "ene Kitajske", prav mogočno kitajsko gospodarstvo, ki svoje mednarodne mišice napenja preko iniciative pasu in ceste, tisti politični vzvod, ki se ga partijsko vodstvo poslužuje pri uveljavljanju svoje vizije o multipolarni svetovni ureditvi. Svetu, torej, ki je po prepričanju Pekinga, za razliko od ameriške neoliberalne hegemonije, utemeljen na harmoničnem soobstoju držav. Primeri gospodarskega privijanja držav globalnega juga, kakršen je ne nazadnje Honduras, morajo zato biti le nevoščljiva zahodna izkrivljanja kitajskega modela modernizacije in razvoja v duhu spoštljivega dialoga.   

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar