Borzni pregled: Kitajska se oddaljuje od svojih stoletnih ciljev

V množici načrtov o prihodnji podobi Kitajske, njene družbe, gospodarstva in ne nazadnje njenega položaja v mednarodni skupnosti ter geopolitične vloge, ki so jih skrbno spisali ideologi tamkajšnje komunistične partije, so med ključnimi vsekakor tisti, ki zadevajo njen gospodarski razvoj. Kajti drugo največje gospodarstvo na svetu si ne prizadeva izpolniti nič manj ambicioznega cilja, kot je ta, da postane prvo in s tem z večdesetletnih tirnic iztiri ameriško ekonomsko in finančno lokomotivo sveta.

Kitajski politični vrh se namreč na podlagi številnih in brez najmanjšega dvoma poglobljenih študij izjemno dobro zaveda, da je ključ do uresničitve stoletnih načrtov partijskih dušebrižnikov gospodarski razcvet, ki se do potankosti prilega ključavnici vzpostavljanja Kitajske kot regionalne velesile ter - če ne drugega – prepoznavne in upoštevanja vredne sile na mednarodnem prizorišču. Čeprav je kitajski politični vrh pod vodstvom predsednika Xi Jinpinga že izpolnil prvega izmed dvojice stoletnih ciljev komunistične partije Kitajske (KPK), ki arhitektom sodobne komunistične družbe (in posledično duše) nalaga odpravo sistemske revščine in vzpostavljanje splošnega blagostanja, revolucionarji že po svoji sami definiciji delovanja nimajo časa, da bi se samozadovoljno trepljali po rami.

Nekdanji kitajski voditelj Deng Xiaoping, ki je Kitajski tlakoval pot iz tretjega sveta v ambiciozno in danes hitro rastočo gospodarsko velesilo, je nekoč pragmatično dejal, da je napredek sredstvo in cilj. Arhitekt sodobne Kitajske je pač vedel, da bodo nekateri ljudje resda obogateli prej in to celo bolj kot drugi. A čeprav je to pomembno ideološko vprašanje, se bo partija z njim ukvarjala kasneje, ko bo skoraj poldruga milijarda Kitajcev prilezla iz revščine in nazadnjaštva. To je Xiju v večji meri resda uspelo, a kot kaže se resno zatika pri uresničevanju drugega izmed stoletnih ciljev – preboj Kitajske med najbolj razvite in posledična vzpostavitev moderne komunistične družbe, ki bo politično-ekonomska alternativa ameriški hegemoniji in njenemu neoliberalnemu diktatu.

Kar je dobro za nepremičninski trg, je dobro za Kitajsko – in obratno

Potem ko so kitajski politični oblastniki le stežka in s stisnjenimi zobmi odpravil stroge ukrepe za omejevanje širjenja virusa covid-19, saj so jim zaradi naraščajočega in oprijemljivega nezadovoljstva lastnega ljudstva že zvonili vsi alarmi, se jim ti znova oglašajo v zadnjih mesecih. Obsežna industrijska obmorska območja, kjer nastaja vse, od mobilnih telefonov, avtomobilov in satelitov pa do poceni oblačil in vsakovrstne potrošniške šare, namreč nikakor ne zmorejo vzpostaviti predpandemske aktivnosti, s katero bi se ta država vrnila v ustaljene tirnice znatne gospodarske rasti.

Poleg pretnje svetovne gospodarske recesije, naraščajočih obrestnih mer v glavnih kitajskih trgovinskih partnericah, kroničnih težavah z dobavnimi verigami, kjer stvari dodatno zapletajo ameriški poskusi vzpostavljanja vzporednega dobavnega mehanizma, tamkajšnjim revolucionarjem preglavice povzroča tudi trg nepremičnin. Kot poroča Bloomberg, so nekateri osrednji kitajski mediji pod partijskim nadzorom poročali, da Peking pripravlja sveženj ukrepov, s katerimi naj bi poskušali obuditi zastali kitajski nepremičninski trg.

Med napovedanimi ukrepi, o katerih razmišljajo tamkajšnji regulatorji, so med drugim nižji pologi za najem nepremičninskih kreditov, omejevanje provizij, do katerih so upravičene nepremičninske agencije ter rahljanje omejitve števila nepremičnin v lasti posameznikov. Analitik John Liu je za Bloombergovo televizijo spregovoril o tem, kako je uvodoma pozitiven trend okrevanja rasti kitajskega nepremičninskega trga - po aktivaciji nekaterih stimulacijskih ukrepov v minulem letu - v maju vnovič izpuhtel. "Če sklopu nepremičninskega trga štejemo še gradbeni sektor in trg potrošniških artiklov, kot sta denimo pohištvo in gospodinjski aparati, hitro ugotovimo, da ta predstavlja kar četrtino bruto domačega proizvoda Kitajske," je dejal Liu in zaključil, da kar je slabo za nepremičninski trg, je slabo tudi za drugo največje gospodarstvo.

A ne glede na to, da je Kitajska sredi očitnega in nepopustljivega nepremičninskega krča, s katerim se ta oddaljuje od izpolnjevanja drugega stoletnega cilja, zaradi česar vnovič in predvsem opominjajoče odzvanjajo besede Dengovega pragmatizma o napredku, so se azijski trgi na namige o uvedbi stimulativnih ukrepov danes ponoči odzvali z optimizmom.

Ključni azijski borzni indeks Hang Seng je uvodoma narasel kar za 1,4 odstotka, k čemur je pričakovano pripomogla rast delnic nepremičninskih podjetij na račun ugibanj o novih podpornih ukrepih za ta sektor. Kasneje se je ta zadovoljil z 0,5-odstotno rastjo.

Prešerno razpoloženje je zaradi obetavnih novic iz Kitajske zajelo tudi nekatere druge azijske trge. Delniški tečaji na Japonskem so resda poskočili (indeks Topix je pridobil 0,1 odstotka), a na drugi strani so nazadovale avstralske delnice, saj so bili vlagatelji v krču pričakovanja v zvezi odločitvijo tamkajšnje centralne banke o obrestnih merah. Bloomberg poroča, da naj bi monetarne oblasti obrestne mere zadržale na trenutnih vrednostih, vendar dopušča možnost, da bi v poštev lahko prišli tudi bolj drakonski ukrepi. Avstralski delniški indeks S&P/ASX 200 je tako trgovanje zaključil z 0,5-odstotnim pribitkom vrednosti.    

Če bo avstralska centralna banka podražila zadolževanje, "bo veliko odvisno od spremljajoče izjave vodilnih in tega, ali bo odbor ocenil, da bo potrebno nadaljnje zaostrovanje emisijske politike," pa je v opombi za Bloomberg zapisal Ray Attrill iz banke National Australia Bank.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar