"Slovenska vlada razmišlja o izdaji trajnostnih obveznic na japonskem trgu," je na Dnevih kapitalskega trga povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Kasneje naj bi izdali obveznice tudi na Kitajskem. Tako imenovane samurajske obveznice – izraz, ki se uporablja za dolg nejaponskega izdajatelja, denominiran v jenih – so vse bolj privlačne za države vzhodne Evrope. "Motivacija za zadolževanje v deželi vzhajajočega sonca je običajno ugodnejša cena," meni glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez.
"Okoliščine, v katerih države in drugi izdajatelji izvajamo programe financiranja, so se glede na preteklo okolje bistveno spremenile že v letu 2022," pravijo na finančnem ministrstvu. Geopolitična makroekonomska tveganja so po njihovih besedah na zelo visoki ravni. V takem okolju, ko predvsem centralne banke v spopadu z visoko inflacijo prilagajajo denarno politiko, je ključni strateški cilj državne zakladnice – tako na ministrstvu – upravljanje s ponudbo in povpraševanjem dolga Slovenije na kapitalskih trgih.
Razpršenost valut in inštrumentov
"Pri teh prizadevanjih je ključna diverzifikacija baze investitorjev, ki jo je mogoče doseči z izdajami vrednostnih papirjev v drugih valutah in inštrumentih," pojasnjujejo. V tem kontekstu je v prvi fazi priprava poenostavitev pravil avkcij zakladnih menic, in sicer glede na to, da bo aprila poleg tri- in šestmesečnih zakladnih menic v ponudbi tudi 18-mesečna zakladna menica.
Preberi še
Kdaj naj se Slovenija dodatno zadolži in po kakšni ceni
Pogovarjali smo se s finančnim analitikom Primožem Cencljem iz Generali Investments.
13.09.2022
Hrvati 'navalili' na državne obveznice, obljublja jih tudi Boštjančič
Na našem finančnem ministrstvu imajo vse pripravljeno za izdajo takšnega produkta.
02.03.2023
Knjiga naročil zaprta: Izdana zelena obveznica za 1,25 milijarde evrov
Med kupci tudi Modra zavarovalnica in Prva pokojninska družba.
03.01.2023
Na ministrstvu tako letos načrtujejo dve izdaji 18-mesečnih menic, in sicer 11. aprila in 12. oktobra. "Prvi fazi ponudbe menic lahko sledi ponudba obveznic malim vlagateljem," so sporočili z ministrstva. Minister je ob tem napovedal, da je zelo verjetno, da bodo obveznice za prebivalstvo izdane letos.
Slovenija je članica območja evra in se financira skoraj izključno v skupni valuti. Zgolj 1,7 odstotka vsega dolga je namreč denominiranega v dolarjih, pa še pri tem gre za dve obveznici, ki zapadeta letos oziroma prihodnje leto. "Slovenija je v tem kontekstu specifična, saj je za letos in celo del prihodnjega leta že pokrila vse potrebe po refinanciranju dolga in javnega primanjkljaja," poudarja Knez.
Po njegovem mnenju tako razmišljanje o dodatnem zadolževanju nakazuje, da namerava vlada zagotoviti čim več rezerv pod najboljšimi možnimi pogoji. "Pri tem očitno pričakuje, da se bodo obrestne mere v prihodnjih mesecih še dvignile in potem ostale visoke še dlje časa," predvideva Knez.
Na japonski trg tudi Poljska in Romunija
Samurajske obveznice se vračajo na agendo držav v vzhodni Evropi, saj si prizadevajo diverzificirati svoje vire financiranja v času naraščajočih obrestnih mer tako v evrih kot v dolarjih. Tako tudi Poljska po desetletju odsotnosti letos načrtuje vrnitev na japonski trg, medtem ko je Romunija že rakrila načrte za prvo izdajo samurajskih obveznic.
Zaradi naraščanja obrestnih mer v lokalni valuti si vlade prizadevajo financirati več dolga na tujih trgih. Zvišanje obrestnih mer v evroobmočju in Združenih državah Amerike (ZDA) je naredilo prodajo obveznic v jenih razmeroma dostopnejšo za tuje izdajatelje, ki imajo tudi priložnost pridobiti donosov željne japonske institucionalne vlagatelje.
Izdaja samurajskih obveznic je v 12 mesecih, ki so se končali z marcem, dosegla 1,1 bilijona jenov (8,3 milijarde dolarjev), kar je 41 odstotkov več kot leto prej, kažejo podatki, ki jih je zbral Bloomberg.
"Poljska bo morda izdala obveznice, denominirane v jenih, v drugi polovici leta 2023, odvisno od tržnih razmer," je za Bloomberg dejal Karol Czarnecki, vodja oddelka za javni dolg na poljskem ministrstvu za finance. Kot je pojasnil, jim izdaja v jenih omogoča diverzifikacijo baze vlagateljev, in sicer po ceni, ki je primerljiva z izdajami na evropskem trgu. "Japonski trg je za nas pomemben tudi zato, ker imamo tam vlagatelje, ki imajo obveznice v zlotih," je še dodal Czarnecki.
Poljska je bila redna obiskovalka japonskega dolžniškega trga do leta 2013, ko je nazadnje prodala samurajske obveznice. Po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, ima še vedno odprtih sedem obveznic, denominiranih v jenih, pri čemer najbližja zapade leta 2026.
Tehtanje med valutnim tveganjem in nižjimi stroški
Samurajske obveznice imajo relativno nižje obrestne mere, japonski trg pa ni podvržen enakim spremembam in tržnim nihanjem kot ameriški in evropski, kar podjetjem in državam daje alternativni vir financiranja v času gospodarske krize.
"Zanimanje držav srednje in vzhodne Evrope za samurajske obveznice ni presenetljivo, saj nestabilnost srednjeročnih inflacijskih pričakovanj sporoča, da bodo obrestne mere še dolgo visoke," meni analitik Knez. Kot opozarja, pa je pravo dobičkonosnost zadolževanja v jenih mogoče videti šele, ko se izračunajo stroški zaščite pred valutnim tveganjem.
"Šele če so obresti, dodane stroškom varovanja pred valutnim tveganjem, nižje od obrestnih stroškov dolga v evrih in ob predpostavki velikega zanimanja vlagateljev za izdajo, lahko govorimo o uspešni strategiji zadolževanja," poudarja Knez. Lani je dnevna nihajnost para evro – jen znašala 0,7 odstotka, japonski jen pa je v tem obdobju glede na evro oslabel za več kot sedem odstotkov.
"Čeprav je bilo lani gibanje tečaja japonskega jena v prid evropskim dolžnikom v jenih, ki se niso zaščitili pred valutnim tveganjem, se v trenutnih razmerah času velja ustrezno zaščititi," pravi Knez. Izdajatelji se po njegovih izkušnjah zaradi tega ob izdaji obveznice navadno takoj dogovorijo za aranžmaje deviznih zamenjav in jih vključijo v skupne stroške izdaje.
Madžarska prihranila pet milijonov evrov
Kot poudarja Knez, samurajske obveznice nimajo pomembne vloge v tržnem financiranju držav srednje in vzhodne ter jugovzhodne Evrope. "Od trenutno 'živih' obveznic imajo obveznosti v jenih le Poljska, Madžarska in Češka, in sicer prek 16 različnih izdaj v skupnem nominalnem znesku 2,5 milijarde evrov, kar pomeni le 0,3 odstotka nominalne vrednosti vseh srednje- in vzhodnoevropskih obveznic," navaja Knez.
Od teh treh držav je bila v zadnjih letih le Madžarska dejavna pri upravljanju z dolgom v jenih, saj se je dvakrat zadolžila v enakovrednem skupnem znesku okoli 950 milijonov evrov – septembra 2020 in februarja 2022. Ena od lanskih izdaj madžarske samurajske obveznice ima desetletno dospelost ter 1,15-odstotni donos do dospetja in pribitek na japonsko državno obveznico 94 bazičnih točk. "To je bilo bistveno manj od takrat obstoječe madžarske izdaje v evrih s skoraj enake zapadlostjo in zahtevano donosnostjo 2,09 odstotka. Z izbiro dolga v jenih namesto v evrih je Madžarska samo na primeru te obveznice prihranila pet milijonov evrov v skupnih stroških obresti do zapadlosti," poudarja Knez.
Več kot 50 let star trg
Trg samurajskih obveznic je bil odprt leta 1970, ko je japonsko ministrstvo za finance pooblastilo visoke državne predstavnike za izdajo obveznic v okviru določenih omejitev velikosti in zapadlosti. Menjalni tečaj jena je bil takrat fiksen: 360 jenov za ameriški dolar. Leta 1971 je bil revaloriziran na 308 jenov in februarja 1973 prešel na sistem spremenljive obrestne mere. Da bi preprečila devizni pritisk, se je japonska vlada odločila odpreti kapitalski trg in tujim subjektom omogočiti izdajo obveznic, denominiranih v jenih. Trenutno je zadolženost Japonske najvišja na svetu, saj dosega 250 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
.webp){kind=icon}
