'Pozabljeni' evropski delniški trg letos privlačnejši od ameriškega

Evropske delnice so bile od globalne finančne krize leta 2008 zapostavljene v portfeljih globalnih vlagateljev; še bolj se je to dogajalo lani ob napadu Rusije na Ukrajino. Sedaj kapital priteka, nekateri največji indeksi pa so zelo blizu zgodovinskim rekordom. Tudi slovenski indeks SBITOP je po lanskem letu za pozabo letos pridobil že skoraj 15 odstotkov. Zakaj so evropski indeksi tik pod rekordi in kje tiči razlog, da ameriški delniški indeksi bistveno zaostajajo, smo povprašali upravljavce premoženja.

"Ključna je sektorska struktura delniških indeksov v Združenih državah Amerike (ZDA) in Evropi, saj so splošni ameriški in evropski delniški indeksi občutno različni po svoji sektorski strukturi," pojasnjuje Aleš Grbić, specialist za upravljanje premoženja pri Savi Infond. Ameriški delniški indeks S&P 500 je izrazito izpostavljen – s kar 45 odstotki – do t. i. sektorja rasti (angl. growth), preostali delež pa v indeksu zajemajo podjetja cikličnega (angl. value) sektorja (finance, industrija, osnovne potrošne dobrine, energija in materiali). "V Evropi je slika ravno obratna in 'value' sektorji predstavljajo slabih 60 odstotkov, medtem ko'growth' le dobro petino," pravi Grbić.

Kot se je pokazalo v lanskem letu, je ravno investicijski slog "growth" izrazito občutljiv na pričakovanja o gibanju obrestnih mer in negativno koreliran z njihovo rastjo, medtem ko se je slog "value" v zgodovini dobro odrezal v času povišane inflacije. "Glede na to, da je Evropa občutno izpostavljena do 'value' sloga, ni nenavadno, da so vlagatelji v teh naložbah iskali zaščito pred inflacijo," meni Grbić.

Izogib recesiji?

Drugi razlog za prednost evropskih indeksov pred ameriškimi so pričakovanja vlagateljev, se strinjajo upravljavci. Cene tako plina kot elektrike plina so bistveno nižje kot lani jeseni – tudi zaradi tega je gospodarska slika videti precej bolje. 

Podobno ugotavlja tudi Grbić, ki poudarja, da je bil sentiment v Evropi izrazito negativen tako med potrošniki (40-letno dno) kot tudi podjetniki (40-letno dno) in nenazadnje tudi med vlagatelji. "V takih ekstremnih obdobjih imamo lahko silovite odboje, ko se stvari razpletejo drugače od pričakovanj," pravi Grbić, k čemur dodaja, da je toplejša zima v Evropski uniji (EU) pomenila slabljenje energetske draginje.

Tudi napoved rasti dobičkov je za Evropo po Lokarjevih besedah bolj optimistična, saj se ob izključitvi močno nihajočih dobičkov energetskih družb pričakuje stagnacijo v Evropi in približno petodstotni upad v ZDA. "Nenazadnje so tudi odkupi lastnih delnic evropskih delniških družb, merjeni z deležem tržne kapitalizacije, prvič po globalni finančni krizi leta 2008 presegli nakupe ameriških konkurentov, čeprav nominalno s 300 milijardami še vedno zaostajajo za ameriškimi 800 milijardami," dodaja Lokar.

SBITOP letos med najdonosnejšimi v Evropi

V prvih dveh mesecih leta dobro kaže tudi indeksu Ljubljanske borze SBITOP, ki je od začetka leta pridobil 14,3 odstotka vrednosti. Za primerjavo je indeks največjih 50 podjetij v Evropi letos zrasel za 12 odstotkov. Dobro kaže tudi hrvaškemu indeksu Crobex, ki le malo zaostaja za SBITOP, saj je letos pridobil 14 odstotkov. V Evropi je sicer na prvem mestu grški indeks, saj se je njegova vrednost od začetka leta povišala za več kot petino.

Vrednotenje nižje od dolgoletnega povprečja

Ob skorajda rekordnih vrednostih delniških indeksov se postavlja vprašanje, ali je še prostora za rast. "Kljub povišanju vrednotenj v zadnjih mesecih bi težko rekli, da so pretirana, saj so še vedno precej nižja od dolgoletnih povprečij in vrednotenj v ZDA," pravi Timotej Žlof, finančni analitik pri NLB Skladih.

Če gledamo vrednotenja evropskega indeksa 200 največjih evropskih podjetij (Stoxx Europe Large 200 Index), kazalnik P/E, ki kaže razmerje med tržno ceno delnice in čistim dobičkom na delnico, trenutno znaša 12,9, medtem ko dolgoletno povprečje tega kazalnika znaša 15,1. "Če potegnemo vzporednico z vrednotenji ameriškega delniškega indeksa S&P 500 s P/E pri 19,2, se moramo zavedati, da ta zgodovinsko trguje s premijo nad evropskim zaradi drugačne panožne sestave (večja utež panog z višjimi vrednotenji, npr. tehnologija) in tudi bolj dinamičnega podjetniškega okolja," poudarja Žlof.

Pri Triglav Skladih menijo, da so ravno nižja vrednotenja evropskih podjetij v zgodovinskem vidiku eden od razlogov, da ima v zadnjih nekaj mesecih evropski trg boljše donose. "Prostora za dolgoročno rast je še veliko, a preden bo izkoriščen celoten potencial rasti, bomo morali počakati na bolj trdne podatke o zniževanju inflacije in stabilno situacijo pri rezultatih poslovanja podjetij," menijo. Večjo nihajnost na trgih pa lahko po besedah Grbića pričakujemo predvsem v primeru poslabšanja inflacije, globalne gospodarske rasti ter geopolitične situacije.

Je surovinam 'odklenkalo'?

V letošnjem letu v Evropi najbolj pozitivno izstopajo sektorji trajnih potrošnih dobrin, telekomunikacijskih storitev in informacijske tehnologije. "Obdobje relativno visokih obrestnih mer in stabilne gospodarske situacije z močnim trgom dela je navadno ugodno za poslovne banke, tudi industrijski sektor ima dobro osnovo zaradi močnega povpraševanja," pravijo pri Triglav Skladih. Zniževanje inflacije in popuščanje pritiska na obrestne mere pa bi po njihovem mnenju utegnila koristiti tudi tehnološkemu sektorju.

"Surovine predvsem v smislu energije (nafta in plin) so v preteklih dveh letih ustvarjale nadpovprečne tržne donose, medtem ko se v začetku letošnjega leta uvrščajo med manj donosne sektorje, cena nafte pa je od lanskega junijskega lokalnega vrha pri 122 dolarjih za sod nižja za 38 odstotkov," pravi Žlof.

Srednjeročni obeti za sektor – tako Žlof – sicer ostajajo nadpovprečni, saj smo priča nizki ravni investicij, ki bi lahko vodila v energetski supercikel ob povečanju povpraševanja, ki mu bo ponudba le delno sledila. "V primeru pojava resnejše recesije bomo priča zmanjšanju povpraševanja. Posledično bi lahko ta sektor glede na trg nadpovprečno izgubljal," dodaja.

Tudi Lokar opozarja, da so delnice podjetij, ki se ukvarjajo s surovinami, sicer zanimiva inflacijska zaščita, a zadnje čase nanje močneje vplivajo pričakovanja o ekonomski aktivnosti, predvsem tempo oživljanja kitajskega gospodarstva. "Ne pričakujemo, da bi se v bližnji prihodnosti dejavniki spremenili, zato so te delnice občutljive na nepredvidljive informacije iz Kitajske," pojasnjuje Lokar.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar