V zadnjem tednu leta bo na zahtevo delničarjev potekala skupščina Petrola, na kateri pa ne bo prišlo do menjave nadzornika, šefa Elektra Ljubljana Aleksandra Zupančiča, ki je bil tudi nekdanji vodja kabineta okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Zahtevo za dodatno točko na skupščini je namreč podala država, zaradi administrativne napake pri objavi zahteve za dopolnitev dnevnega reda 35. skupščine delničarjev pa ni bila izvedena objava na spletni strani AJPES.
Posledično ne bo mogoče obravnavati pete točke razširjenega dnevnega reda skupščine, saj se po zakonu dodatna točka lahko obravnava le, če je bila objavljena med drugim tudi na spletni strani AJPES, sicer se obravnava na prvi naslednji skupščini. Tako bo v petek sklicana druga skupščina Petrola, ki bo potekala 23. januarja 2023.
Zupančič naj bi medtem že odstopil
Država želi Zupančiča odpoklicati zaradi nezdružljivosti funkcij, saj je že prvi mož družbe Elektro Ljubljana, v kateri ima država prav tako prevladujoč vpliv. Zadnja novela zakona o SDH iz novembra letos prepoveduje takšno povezovanje funkcij. Kljub temu pa je Zupančič prehitel državo, saj naj bi po neuradnih informacijah z mesta šefa Elektra že odstopil, s tem pa se izognil nezdružljivosti funkcij.
Preberi še
Naše borzne zvezde ob devetmesečju: Kdo preseneča in kako bo v 2023?
'Rezultati pričakovani, nikakor pa spektakularni,' pravi Andraž Aš z Ljubljanske borze.
07.12.2022
Dokapitalizacija Geoplina ni potrebna, Petrol bo zagotovil posojilo
Geoplin bo pozval ruski Gazprom k odpravi kršitev pogodbe o dobavi plina.
29.11.2022
Na zahtevo Južne ob koncu leta nova skupščina Petrola
O državni regulaciji cen je v intervjuju govoril tudi prvi finančnik družbe Matija Bitenc.
24.11.2022
V nadzornem svetu naj bi Zupančiča na predlog države zamenjal Rok Ponikvar, ki je generalni direktor v družbi Slorest in ima po navedbah v sklicu skupščine izkušnje s področja vodenja različnih sistemov s področja nabave, logistike in prodaje.V preteklosti je bil od leta 2010 do dela 2013 član uprave Merkurja, pred tem pa direktor nabave in logistike v Big Bangu.
V nadzornem svetu sicer kot predstavniki države še vedno sedijo nadzorniki, ki so bili imenovani v času prejšnje vlade. To so nekdanji prvi mož SDH Žlak, direktor slovenske družbe Kuehne+Nagel Borut Vrviščar, nepremičninska podjetnica Alenka Urnaut in Zupančič.
V torek o regulaciji cen in državnem nadomestilu
Skupščino, ki bo potekala v torek, 27. decembra, sta zahtevali družbi Vizija Holding in Vizija Holding Ena. Delničarji se bodo seznanili s škodo zaradi regulacije cen energentov v Sloveniji in na Hrvaškem. Omenjena delničarja zahtevata tudi, da se oceni vpliv regulacije na poslovanje družbe v prihodnjem letu, saj namerava država cene regulirati še naprej.
Spomnimo, v devetmesečnem poročilu o poslovanju je uprava zapisala, da ocene poslovanja do konca tega leta še ni mogoče podati – tudi zaradi neznank glede poslovanja družbe Geoplin. Tudi glede Geoplina med delničarji vlada veliko negotovosti, zato se bodo na skupščini seznanili tudi z letošnjim poslovanjem omenjene družbe.
Kako daleč so pogajanja z vlado glede povrnitve škode, je za Bloomberg Adria TV pred časom govoril prvi finančnik družbe Matija Bitenc. "Pričakujemo, da bo škoda zaradi regulacije povrnjena. Če bo, bo rezultat skladen z načrti in rekorden," je jasen Bitenc. Kot pravi, je ravno to velika neznanka. Dodatno se v podjetju soočajo še z odprto situacijo v Geoplinu zaradi nedobave ruskih količin plina.
Vlada do danes še ni sprejela odločitve o primernem nadomestilu, so potrdili za STA. Nekateri delničarji Petrola namreč želijo upravi predlagati, naj pošlje vladi zahtevek, in če ne bo odziva, ubere sodno pot. Če se bo vlada odločila za nadomestilo, bo predhodno določila kriterije, merila in potrebna dokazila, s katerimi bodo podjetja dokazovala občutno škodo, so za STA danes povedali na gospodarskem ministrstvu.
"Šele na tej podlagi pa bi vlada lahko določila primerno nadomestilo. Poudarjamo, da zakon o kontroli cen ne nalaga državi obveznosti povrnitve gospodarske škode in izgubljenega dobička oziroma odškodnine," pravijo. Po njihovi utemeljitvi namreč zakon v 14. členu vladi podeljuje diskrecijsko pravico določitve primernega nadomestila podjetjem, ki jim ukrep kontrole cen povzroči občutno škodo.
"Vlada primerno nadomestilo podjetjem torej lahko določi ali pa tudi ne," menijo na ministrstvu. Prav tako po njihovem mnenju lahko vlada sama določi obliko primernega nadomestila (npr. finančno povračilo, davčne ugodnosti, druge oblike finančnih spodbud).