Borzni pregled: so na Wall Streetu prezgodaj odprli šampanjec?

Teden na borzah se je končal v zvokih praznovanja. Trgovci v ZDA so prejšnji teden, zlasti v petek, hiteli s stavami, da se vojna med ZDA in Iranom končuje. Pravzaprav so se večino prejšnjega tedna trgi gibali, kot da bi bila vojna z Iranom že končana. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je Iran privolil v začasno ustavitev svojega jedrskega programa za nedoločen čas ter da ne bo prejel zamrznjenih sredstev iz ZDA. Indeks S&P 500 je dosegel tretji zaporedni rekord.

V ozadju je tudi strah, da bi zamudili podoben odboj kot lanskega aprila, ko je Trump umaknil najstrožje carine. Zaradi te izkušnje trgovci načrtujejo popolno okrevanje, preden se škoda v dobavnih verigah, energetski infrastrukturi in zaupanju potrošnikov začne obračati.

Niz rasti ni bil samo posledica optimizma glede umirjanja razmer, piše Bloomberg. K pozitivnemu razpoloženju je prispevala tudi odpornost ameriškega gospodarstva. Sezona objav poslovnih rezultatov je presegla pričakovanja, dodatni zagon pa je prineslo tudi navdušenje nad povpraševanjem po umetni inteligenci. Napoved rasti dobičkov družb iz indeksa S&P 500 za leto 2026 je bila tako popravljena navzgor za skoraj tri odstotne točke.

Indeks S&P 500, ki vključuje 500 najpomembnejših ameriških podjetij, je tretji teden zapored ustvaril rast, večjo od treh odstotkov. Samo v petek je pridobil 1,2 odstotka in končal na rekordnih 7.126,06 indeksne točke. Tudi tehnološki indeks Nasdaq je zrasel za 1,52 odstotka, splezal na rekordno vrednost pri 24.468,48 točke in dosegel najdaljši niz rasti po letu 1992. Na drugi strani luže je največji odboj uspel industrijskemu indeksu Dow Jones, zrasel je za 1,79 odstotka, vendar pri 49.447,43 točke ni dosegel nove rekordne ravni.

Evropski indeksi so ustvarili lepe rasti, vendar niso dosegli novih rekordnih ravni. Evropski indeks Eurostoxx 50 je zrasel 2,1 odstotka, britanski indeks FTSE 100 za 0,73 odstotka. Francoski Cac 40 je poskočil za 1,97 odstotka. Na stari celini se je najbolj okrepil nemški Dax, ki je v petek zrasel za 2,27 odstotka. Azijske borze so dan končale v rdečem, ker so zamudile novice o preboju v pogovorih med ZDA in Iranom.

Silovito rast delnic v aprilu je mogoče delno pojasniti tudi tržni prijemi, kot je prisilno nakupovanje. To se zgodi, ko se nihajnost zniža na določeno raven in algoritmi samodejno kupujejo delnice.

Cene nafte upadle za slabo desetino

Še bolj divje je bilo v petek na naftnem trgu. Cena nafte je strmoglavila, ko je iranski zunanji minister dejal, da je Hormuška ožina v celoti odprta za komercialni promet. "V skladu s premirjem v Libanonu je prehod za vsa komercialna plovila skozi Hormuško ožino v celoti odprt za preostalo obdobje premirja," je v objavi na X zapisal iranski zunanji minister Abbas Aragči.

Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent z dobavo v juniju so upadle za kar 11 odstotkov in dan končale tik nad 90 dolarji za sod, medtem ko so se terminske pogodbe za ameriško referenčno zahodnoteksaško nafto (WTI) znižale za dobrih 11 odstotkov, na 81 dolarjev, preden so se znova zvišale na 82,6 dolarja za sod. Obe nafti sta teden začeli nad 100 dolarji za sod.

Trump je sporočil, da se je Iran strinjal s prekinitvijo svojega jedrskega programa. Številni menijo, da so najhujše motnje v oskrbi z nafto že za nami in da bo konflikt ostal pod nadzorom. To pa naj bi pripomoglo k zmanjšanju svetovnih gospodarskih posledic in centralnim bankam omogočilo, da bodo bolje opremljene za ublažitev morebitne škode.

V soboto se je zgodba znova zapletla. Iran je ladjam v Hormuški ožini sporočil, da je ožina spet zaprta za pomorski promet, lastniki ladij pa so poročali o streljanju na plovni poti manj kot 24 ur po tem, ko jo je zunanji minister razglasil za odprto. Za naslednji krog pogajanj med Iranom in ZDA datum še ni določen, je v soboto dejal iranski namestnik zunanjega ministra.

Delnica Netflixa izbrisala večino letos ustvarjene rasti

Prejšnji teden ne bo ostal v najboljšem spominu delničarjem Netflixa. Vodilni svetovni ponudnik pretočnih vsebin je v prvem trimesečju poročal o dobičku, ki je bil večji od pričakovanj, potem ko je izgubil bitko za prevzem Warner Bros proti Paramount Skydanceu in je zvišal cene naročnin.

Ker pa je družba razočarala z napovedjo poslovanja v drugem trimesečju, je delnica v petek izgubila skoraj desetino vrednosti. S tem je skoraj izbrisala rast, ki jo je ustvarila od začetka leta. V petek se je delnica pocenila za 9,72 odstotka in končala pri 97,31 dolarja.

Pričakujejo, da bodo prihodki v drugem trimesečju znašali 12,57 milijarde dolarjev. To je manj od 12,64 milijarde dolarjev, kolikor so pričakovali na Wall Streetu. Tudi napovedi poslovnega dobička, ki naj bi znašal 4,11 milijarde dolarjev, zaostajajo za pričakovanji analitikov, ki so ga ocenili na 4,34 milijarde dolarjev.

Podjetje je še sporočilo, da namerava soustanovitelj Reed Hastings, ki je družbo od podjetja za naročanje DVD-jev po pošti popeljal do današnjega velikana pretočnih vsebin, junija po izteku mandata zapustiti upravni odbor.

Intel dosegel najvišjo vrednost v 26 letih

Povsem v drugačni formi je Intel. Starosta tehnološkega sektorja je postal ena najbolj vročih delnic v indeksu S&P 500. V zadnjih devetih dneh je tržna kapitalizacija družbe poskočila za 100 milijard dolarjev. Niz dobrih novic v zadnjih dveh tednih je znova oživil navdušenje vlagateljev, da bo proizvajalcu čipov morda uspelo doseči dramatičen preobrat po letih slabših rezultatov. Delnica je v četrtek po naznanitvi novih mobilnih procesorjev core series 3  poskočila za 5,48 odstotka.

Delnica Intela je v zadnjem letu dni ustvarila kar 262 odstotkov rasti, od začetka leta pa je poskočila za 85 odstotkov. Poleg lansiranja novih mobilnih procesorjev sklepa partnerstva, ki so usklajena s prizadevanji za ohranjanje konkurenčnosti v dobi umetne inteligence. V začetku aprila so napovedali večletno sodelovanje z Googlom za napredek naslednje generacije umetne inteligence in infrastrukture v oblaku.