Svetovni trgovinski sistem doživlja tektonske premike, ki bodo v prihodnjih desetletjih preusmerili tokove mednarodne dobavne verige. Za to sta kriva dva razloga. Podjetja, ki so se ustrašila pomanjkanja zaradi motenj v dobavi v času pandemije, zmanjšujejo odvisnost od ene same tovarne ali države. Vlade, zlasti v Združenih državah Amerike (ZDA) in Evropi, pa si želijo zagotoviti dostop do ključnih materialov, kot so polprevodniki in redke zemljine, da bi se pripravile na to, da bi se lahko svetovna trgovina razbila na geopolitične bloke. Preobrazba, ki jo nekateri imenujejo "deglobalizacija", bo trajala več let, podatki o trgovini pa šele nakazujejo obseg sprememb ter odgovor na vprašanje, kdo zmaguje in kdo izgublja.
Kljub teorijam o propadu globalizacije se je gospodarsko povezovanje prek čezmejne trgovine izkazalo za izjemno odporno v vojni, lakoti in pandemiji. V zadnjih treh letih se je delež svetovne trgovine v svetovni proizvodnji nekoliko zmanjšal, vendar ostaja večinoma v skladu z zgodovinskimi trendi. Po nedavni analizi družbe ING Groep vsaj od leta 2006 ni bilo pomembnega premika v smeri večje odprtosti trgovine.
Povečanje geopolitičnih napetosti med Washingtonom in Pekingom je spodbudilo špekulacije o sektorski ločitvi med največjima svetovnima gospodarstvoma. Medtem ko je vrednost uvoza kitajskega blaga in storitev v ZDA leta 2022 dosegla najvišjo vrednost doslej, obstajajo znaki, da ameriške carine spreminjajo dvostranske trgovinske tokove. Po podatkih analize Chada Bowna, višjega sodelavca na Petersonovem inštitutu za mednarodno ekonomijo, se je uvoz blaga iz Kitajske, za katerega veljajo carine, lani zmanjšal za približno 14 odstotkov v primerjavi z ravnmi pred trgovinsko vojno leta 2017.
Preberi še
Politika je povozila ekonomijo in pospešila deglobalizacijo
Najprej pandemija koronavirusa, nato vojna v Ukrajini. Dva šoka, ki sta spremenila tok zgodovine in pospešila prehod v novo realnost.
03.09.2022
V zadnjih petih letih so ameriške carine, izvozne omejitve in subvencije prepričale ameriška podjetja, da so razpršila svoj uvoz stran od Kitajske. Skupni delež kitajskega uvoza v ZDA je od leta 2018, ko je nekdanji predsednik Donald Trump uvedel carine na tisoče različnih kosov kitajskega blaga, zdrsnil za približno tri odstotne točke. V tem času so kitajski uvoz nadomestile druge azijske države, kot so Vietnam, Indija, Tajvan, Malezija in Tajska.
Mehika postaja ključna alternativa Kitajski pri iskanju virov za ZDA. Visoko integrirane dobavne linije med ZDA in Mehiko ter prednostna trgovinska obravnava v okviru sporazuma USMCA prispevajo k ustvarjanju naložbenih priložnosti čez mejo. Uvozniki – in celo nekateri kitajski izvozniki –, ki želijo diverzificirati svoje oskrbovalne verige, hitijo, da bi pridobili mehiške industrijske prostore, ki so leta 2022 dosegli 97,5-odstotno stopnjo zasedenosti. Povpraševanje po skladiščih in drugih industrijskih nepremičninah je še posebej veliko ob meji z ZDA v bližini Tijuane, kjer je stopnja zasedenosti industrijskih prostorov skoraj stoodstotna. Po podatkih mehiškega združenja zasebnih industrijskih nepremičnin je načrtovanih ali v gradnji približno 47 novih industrijskih središč.
Prizadevanja ameriškega predsednika Joeja Bidna za izboljšanje trgovinskih odnosov z Evropo so privedla do večje odvisnosti ZDA od uvoza iz Evrope kot iz Kitajske. Do te preusmeritve je prišlo, potem ko so ZDA in Evropa leta 2021 odpravile dajatve na dvostransko trgovino v vrednosti 21,5 milijarde dolarjev, prekinile spor glede proizvodnje letal iz leta 2004 in začele pogovore za zmanjšanje prekomerne proizvodnje jekla in aluminija. V zadnjem letu se je vrednost uvoza v ZDA iz Evrope povečala za skoraj 13 odstotkov, medtem ko se je uvoz v ZDA iz Kitajske povečal le za šest odstotkov.
Kitajski proizvajalci, ki se želijo izogniti ameriškim carinam in skrajšati dobavne verige, odpirajo svoje obrate v državah, kot so Vietnam, Tajska in Mehika.
Proizvajalci pametnih telefonov, kot je Apple, si prizadevajo zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske, saj se trgovinska vojna med Washingtonom in Pekingom zaostruje. V 12 mesecih do marca je Apple potrojil svojo proizvodno zmogljivost v Indiji in tam izdelal za več kot sedem milijard dolarjev telefonov iPhone. Indija zdaj predstavlja približno sedem odstotkov svetovne proizvodnje Applovih iPhonov, letna prodaja v tej državi pa je narasla na šest milijard dolarjev.
Vietnam je še eno središče za podjetja, ki se želijo preusmeriti od Kitajske. V zadnjih sedmih letih se je uvoz vietnamskega pohištva v zabojnikih v ZDA povečal za 186 odstotkov v primerjavi z le petodstotno rastjo primerljivega uvoza iz Kitajske. Po podatkih družbe Descartes Systems Group predstavlja Vietnam zdaj že polovico celotnega izvoza pohištvenih izdelkov iz Kitajske v ZDA. V zadnjem času se naročila za vietnamsko pohištvo sicer zmanjšujejo zaradi upada svetovnega povpraševanja po potrošniškem blagu.
Industrijska politika Pekinga je državo postavila na prvo mesto izvoznic električnih vozil za Nemčijo. Letos bodo električna vozila in priključni hibridi dosegli približno 40 odstotkov vseh dobavljenih vozil na Kitajskem. Po podatkih Bloomberg Intelligence se bo delež Evrope v svetovni prodaji električnih vozil "letos verjetno povečal, saj bo na voljo več modelov, težave v dobavni verigi pa se bodo zmanjšale".
* Prevedla Janja Zalar.