Skromna ciljna rast kitajskega BDP in večanje izdatkov za obrambo

Kitajska si je za letošnje leto zastavila skromen cilj gospodarske rasti v višini približno petih odstotkov, pri čemer so se najvišji voditelji države izognili večjim spodbudam za oživitev gospodarstva, ki ga še vedno bremeni šibko poslovno zaupanje. Premier Li Keqiang je cilj za bruto domači proizvod (BDP) napovedal ob današnjem začetku letnega zasedanja kitajskega ljudskega kongresa, na katerem se je zbralo približno tri tisoč delegatov. Ekonomisti so pričakovali bolj ambiciozen cilj gospodarske rasti nad petimi odstotki, saj se je potrošniška poraba po koncu omejitev zaradi koronavirusa ponovno povečala.

Li je dejal, da bo spodbujanje domačega povpraševanja, kar se nanaša na potrošniško porabo in poslovne naložbe, glavna prednostna naloga vlade v letošnjem letu, medtem ko se bosta uvoz in izvoz nenehno povečevala. Vlada je za letošnje leto določila višji cilj zaposlovanja – približno 12 milijonov novih delovnih mest v mestih –, kar kaže na to, da politiki menijo, da gospodarstvo poganjajo delovno intenzivnejši potrošniški sektorji, medtem ko se bo rast infrastrukturnih naložb, ki jih financira država, verjetno upočasnila.

Kitajski premier je nakazal premik v stališčih Pekinga, ki namesto hitrosti rasti sedaj poudarja nacionalno varnost, tehnološko samozadostnost in finančno stabilnost. Premier je pozval k politiki, ki lahko "uravnoteži razvoj in varnost". Kitajska bo letos povečala izdatke za obrambo za 7,2 odstotka, kar je največ v zadnjih štirih letih, in sicer na 1,55 milijarde juanov. Peking si bo prizadeval tudi za "mirno združitev" s Tajvanom, je dejal Li.

Kitajska vlada namerava letos za skoraj petino povečati zadolževanje, kar bo pomagalo zmanjšati pritisk na zadolžene lokalne oblasti. Peking namerava letos izdati za 3,16 milijarde juanov (458 milijard dolarjev) državnih obveznic, kar je za 510 milijard juanov več kot lani, je ministrstvo za finance navedlo v proračunskem poročilu, ki ga je predložilo ljudskemu kongresu.

Večja proizvodnja žita in samozadostnost na področju tehnologije

Kitajska si bo prizadevala za povečanje zmogljivosti proizvodnje žita za 50 milijonov ton v okviru prizadevanj za okrepitev prehranske varnosti in zadovoljitev naraščajočega povpraševanja. Oblasti v Pekingu so se ponovno osredotočile na varnost preskrbe s hrano, saj je pandemija covida-19 prekinila svetovno preskrbo s kmetijskimi proizvodi, ruska vojna v Ukrajini pa močno omejuje trgovino z osnovnimi gnojili. Čeprav je Kitajska največja proizvajalka žita na svetu, je v zadnjih desetletjih postala bolj odvisna od uvoza iz držav dobaviteljic, kot so Združene države Amerike (ZDA) in Brazilija.

Bloomberg Mercury

Najvišji politiki drugega največjega gospodarstva na svetu so se ob tem še zavezali, da bodo storili vse, da bi dosegli samozadostnost na področju tehnologije, kar je še posebej pomembno ob zaostrovanju odnosov z ZDA. Kitajski premier je ponovil poziv k "strategiji celotne države", da bi Washington prehiteli na področju temeljnih znanstvenih raziskav in naprednih tehnologij, od napredne inteligence do raziskovanja vesolja. Njegove zaveze so povezane z nedavnimi dogodki, ko je ameriška administracija na črno listo uvrstila več kitajskih podjetij v industriji čipov in genomov.

"Izboljšati je treba novi sistem za mobilizacijo virov po vsej državi," je dejal Li. Bolje bi morali izkoristiti vlogo vlade pri združevanju virov za ključne tehnološke preboje, podjetja pa bi morala biti glavni akterji na področju inovacij, je dodal.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar