Bruto domači proizvod je bil lani glede na predlani v tekočih cenah 12,4 odstotka višji, realno pa 2,1 odstotka. Kaj vse je vplivalo nanj?
Bruto domači proizvod je lani po letni reviziji ocene znašal 63.951 milijonov evrov. "To je bilo nominalno oz. merjeno v tekočih cenah za 12,4 odstotka več kot leto prej, realno pa za 2,1 odstotka," so sporočili iz Statističnega urada RS (Surs) in dodali, da je to predvsem zaradi dviga splošne ravni cen proizvodov, merjeno v obsegu oziroma z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 2,1 odstotka več (leto prej je nominalna rast znašala 9,4 odstotka, realna pa 2,7 odstotka).
Vrednost ocene rasti obsega BDP je po letni oceni za 0,5 odstotne točke višja kot po četrtletni oceni, objavljeni 14. februarja 2024.
Preberi še
Bundesbank: 'Nemškemu gospodarstvu ne grozi recesija'
Trg dela je ob tem ostal razmeroma stabilen kljub upočasnjenemu gospodarskemu okrevanju.
20.08.2024
Nemška industrija julija s prvo letošnjo rastjo naročil
Krepko so se povečala naročila v dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov in avtomobilski industriji.
06.08.2024
Domača gospodarska rast se umirja
Skupna rast prvega polletja 1,4-odstotna, negativen vpliv zunanje trgovine.
14.08.2024
Šibka proizvodnja v Evropi. Bo zato rast BDP nižja?
Objavljeni so najnovejši podatki o proizvodnem indeksu PMI v evro območju.
01.08.2024
Realno sta se zmanjšali tako proizvodnja kot vmesna potrošnja, se je pa vmesna potrošnja zmanjšala bolj (-2,5 odstotka) kot proizvodnja (-0,3 odstotka).
K povečanju obsega BDP v letu 2023 so največ prispevali gradbeništvo (0,8 odstotne točke), oskrba z energijo (0,7 odstotne točke), predelovalne dejavnosti (0,3 odstotne točke) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (prav tako 0,3 odstotne točke).
Negativno so na spremembo v največji meri vplivale finančne in zavarovalniške dejavnosti (−0,1 odstotne točke), rudarstvo (−0,1 odstotne točke) ter dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva (prav tako −0,1 odstotne točke).
Manj povpraševanja iz tujine, uvoz se je zmanjšal še bolj
Zunanje povpraševanje je upadlo (realno −2,0 odstotka), a se je uvoz blaga in storitev zmanjšal še bolj (realno −4,5 odstotka), tako da je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti obsega BDP pozitiven - znašal je 2,3 odstotne točke. Vrednosti izvoza in uvoza sta upadli pri blagu, pri storitvah pa smo imeli zmerno rast.
"Pogoji menjave s tujino so se po dveh letih slabšanja izboljšali, cene izvoza so zrasle v povprečju za 1,6 odstotka, cene uvoza pa so se znižale za dva odstotka," ugotavljajo državni statistiki.
Manjši delež sredstev za zaposlene
V primerjavi z letom 2022 se je delež sredstev za zaposlene v bruto domačem proizvodu zmanjšal za 0,7 odstotne točke in je znašal 51,2 odstotka. Delež davkov na proizvodnjo je upadel za 0,6 odstotne točke, na 13,1 odstotka BDP. Delež subvencij se je povečal za pol odstotne točke, na 2,3 odstotka BDP. Delež potrošnje stalnega kapitala je bil manjši za 1,1 odstotne točke, obsegal je 18 odstotkov BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka se je povečal za 3,0 odstotne točke, na 20,1 odstotka BDP, so pojasnili s Sursa.
Nova najvišja raven
Število zaposlenih se je v letu 2023 povečalo za 1,2 odstotka, število samozaposlenih pa za 3,6 odstotka. Surs ugotavlja: "Skupna zaposlenost se je zvišala za 1,6 odstotka; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na milijon in sto tisoč oseb ter je dosegla novo najvišjo raven v celotni časovni vrsti slovenskih nacionalnih računov - od tega je bilo zaposlenih 80,2 odstotka, samozaposlenih pa 19,8 odstotka."