Slovenija maja manj izvozila in povečala zadolženost

Slovenija je maja ustvarila 400 milijonov evrov presežka plačilne bilance. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil za 200 milijonov evrov manjši, kažejo podatki Banke Slovenije. Upad v presežku plačilne bilance je posledica upada izvoza. Zunanjetrgovinski saldo je maja obsegal 51 milijonov evrov presežka, kar je za okoli 200 milijonov evrov manj kot maja lani.

Saldo blagovne menjave se je v prvih petih mesecih zmanjšal za približno 100 milijonov evrov in je prav tako posledica večjega zmanjšanja izvoza.

Upad izvoza blaga v Avstrijo in Italijo

Blagovna menjava je v prvih petih mesecih 2024 dosegla 0,2 milijarde evrov presežka, ki se je glede na enako obdobje 2023 zmanjšal za 0,1 milijarde evrov. Slovenija z Evropsko unijo ustvari približno tri četrtine izvoza in uvoza. Saldo blagovne menjave je bil v prvih petih mesecih leta na enaki ravni kot v 2023, kar pomeni 200 milijonov evrov primanjkljaja.

Najbolj se je v EU zmanjšal izvoz v Avstrijo in Italijo – za 300 milijonov evrov oziroma za 200 milijonov evrov. Na drugi strani se je izvoz opazneje povečal na Hrvaško, saj je zrasel za 200 milijonov evrov. Uvoz se je zmanjšal v Avstrijo in na Hrvaško, skupno je upadel za približno 200 milijonov evrov. Uvoz se je v petih mesecih najbolj povečal iz Italije, za 100 milijonov evrov.

Izvoz v države članice EU je v prvih petih mesecih 2024 zajemal 75,5 odstotka celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta skrčil za 1,3 odstotka. Uvoz iz držav članic EU je obsegal 77,4 odstotka celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2023 zmanjšal za 1,2 odstotka, poroča Banka Slovenije.

Tuji turisti povečali potrošnjo v Sloveniji

V storitveni panogi je Slovenija maja imela presežek v višini 300 milijonov evrov, kar je 20 milijonov evrov manj kot v lanskem maju. V prvih petih mesecih leta je presežek dosegel 1,4 milijarde evrov, kar je na ravni lanskega leta. Izvoz storitev se je na medletni ravni v obdobju med januarjem in majem povečal za 1,5 odstotka, uvoz pa za 2,2 odstotka.

V storitveni panogi je največji pozitivni saldo v transportu, v prvih petih mesecih je znašal 700 milijonov evrov, kar je na primerljivi ravni kot v istem obdobju 2023. Sledile so storitve potovanj, kjer je bilo ustvarjenih za 300 milijonov evrov salda.

Slovenci so v prvih petih mesecih v tujini za potovanja porabili 56 milijonov evrov, medtem ko so tuji turisti v Sloveniji povečali potrošnjo na 75 milijonov evrov. Zato se je presežek v storitvah letos povečal. Gradbene storitve so tretja najpomembnejša vrsta storitev glede na višino presežka. V prvih petih mesecih je obsegal 200 milijonov evrov in se je medletno zmanjšal za 13,7 odstotka.

Zunanji dolg še naprej raste

Slovenija je v prvih petih mesecih še povečala zadolženost. Bruto zunanji dolg je maja 2024 znašal 59,4 milijarde evrov, kar je 5,1 milijarde evrov več kot pred enim letom. Raven dolga je za 5,9 odstotka nižja kot doseženi bruto domači proizvod (BDP) leta 2023, še piše Banka Slovenije.

V zadnjih letih se veča dolg Slovenije do tujine, kar se izračuna s skupnimi obveznostmi in odštetjem terjatev. Maja je dosegel 6,7 milijarde evrov, kar pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Maja 2024 je bila do tujine neto zadolžena država (16,6 milijarde evrov), ki je glede na leto prej zadolženost povečala za 1,2 milijarde evrov.

Raven bruto zunanjega dolga je bila maja 2024 za 9,3 odstotka večja kot v istem obdobju lani. V tem času so zadolženost najbolj povečale centralna banka ter komercialne banke, ki so zadolženost povečale za 2,9 milijarde evrov ter država, kjer je dolg zrasel za 2,2 milijarde evrov. Dolg države se je povečal na 23,5 milijarde evrov, kar je 39,5 odstotka celotnega dolga. Dolg finančnega sektorja je 28,5 odstotka celotnega dolga, dolg nefinančnega sektorja pa 32 odstotkov celotnega dolga. Slednji se je v zadnjem letu znižal za tri odstotne točke.

Bruto terjatve do tujine so maja 2024 znašale 66,1 milijarde evrov, kar je 11,6 odstotka več kot pred enim letom. Prav vsi sektorji so v tem obdobju povečali terjatve do tujine. Največ terjatev ima nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji (26,4 milijarde evrov), še kažejo podatki.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar