Člani upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so se na današnji izredni seji srečali z ministrom za infrastrukturo Bojanom Kumrom in državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarstvo Dejanom Židanom. GZS od države pričakuje enakopravno obravnavo gospodarstva in gospodinjstev pri oskrbi z energenti in njihovih cenah.
Upravni odbor je predlagal, da se z začetkom leta 2023 tudi za gospodarstvo uvede omejitev cen oziroma t. i. kapica. Ta je z današnjim dnem po uredbi vlade stopila v veljavo za gospodinjstva in javne zavode.
GZS je poudaril, da podpirajo dosedanje ukrepe vlade, da pred energetsko krizo zaščiti najranljivejše skupine, pričakujejo pa več upoštevanja industrije. Predsednik GZS Tibor Šimonka je ob tem dejal, "da gospodarstvo doslej ni dobilo nobenih zagotovil glede kontinuirane dobave zemeljskega plina, morebitnega znižanja enormnih cen ali možnosti kompenzacij".
Gospodarstveniki so predstavili težave, s katerimi se spopadajo različne industrije. Poleg težav dobaviteljev elektrike so izpostavili pomanjkanje železniških kapacitet v transportnem sektorju ter rast stroškov surovin in energentov v živilski industriji. Opozorili so tudi na dejstvo, da v kemični in kovinski industriji prehod na druge vire energije v kratkem roku ni mogoč.
Minister Kumer je odgovarjal, da vlada na gospodarstvo ne pozablja, njihovi pogledi pa so že usmerjeni v zimo 2023/2024. V Sloveniji tudi ni realne nevarnosti, da bi zemeljskega plina zmanjkalo, je dodal minister. Sekretar Židan je povedal, da so pripravljeni številni ukrepi, med drugim je napovedal dodatnih 260 milijonov evrov subvencij, sredstva bodo na voljo tudi prek Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in SID banke.