Slovenski turistični obrati so v juniju zabeležili manj prenočitev kot leto prej predvsem na račun upada domačih turistov, medtem pa ekstremne julijske temperature negativno vplivajo na poletno sezono širom celotne južne Evrope.
Domači turisti so v juniju ustvarili okrog 437 tisoč prenočitev, kar je pol manj kot junija lani. Prenočitev tujih turistov, med katerimi je bilo največ Nemcev, pa je bilo okrog 1,3 milijona oziroma 16 odstotkov več kot lansko leto, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada (Surs).
Skupnih 1,7 milijona nočitev je za 13 odstotkov manj kot lani in tri odstotke več kot junija 2019, ko je imela Slovenija rekordno turistično sezono.
Tudi v prvi polovici leta je viden trend upadanja domačih gostov in rast tujih gostov, kar gre pripisati postopnemu okrevanju mednarodnih potovanj po pandemiji v letih 2020 in 2021. Od začetka januarja do konca junija je Slovenijo obiskalo skoraj 2,5 milijona turistov, ki so ustvarili nekaj manj kot 6,3 milijona prenočitev oz. za štiri odstotke več kot leto prej, še poročajo pri Sursu. Domačih gostov, ki so predstavljali tretjino nočitev, je bilo za 28 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, tujih pa za 32 odstotkov več.
V tekočem mesecu se Slovenija skupaj s celotnim južnim delom Evrope spopada z ekstremnimi temperaturami, ki pri nas povzroča vročinska neurja, v Grčiji pa na otoku Rodos divjajo požari, zaradi katerih so evakuirali že okrog 19 tisoč turistov. Rekordne temperature beleži tudi Sardinija, v Rimu je živo srebro pred dnevi preseglo 40 stopinj Celzija.
Podnebne spremembe, ki jih prinaša segrevanja ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov, tako že vplivajo na turistično industrijo Evrope, ki je lani ustvarila okrog 1.900 milijard evrov prihodkov, po podatkih World Travel and Tourism Council (WTTC).
Čeprav se ocenjuje, da bo evropski turistični sektor do leta 2032 rasel s povprečno 3,3-odstotno letno stopnjo, lahko pogostost ekstremnih dogodkov v južni Evropi popotnike preusmeri na destinacije v severnem delu celine, piše Bloomberg.
Bloomberg
Vročinski valovi lahko "dolgoročno zmanjšajo privlačnost južne Evrope kot turistične destinacije ali pa vsaj zmanjšajo povpraševanje v poletnem času", so v ponedeljek zapisali analitiki pri Moody's Investors Service.
Slednje bi bil največji udarec za države, ki so od turizma najbolj odvisne, kot so Grčija, Italija in Španija. Turistična industrija je leta 2021 h grškemu bruto domačemu proizvodu (BDP) prispevala 14,9 odstotka, v Italiji 9,1 odstotka, v Španiji pa 8,5 odstotka. V Sloveniji je turistični sektor v 2022 s slabimi štirimi milijardami evrov prihodkov predstavljal okrog 7,7 odstotka BDP, po podatkih WTTC.
"Podnebna kriza je že tu," je grški premier Kiriakos Micotakis v ponedeljek povedal poslancem v parlamentu. "Smo v vojni."
.webp){kind=icon}
