Številke ob dnevu državnosti: V katerih letih smo imeli deflacijo?

Slovenija je imela lani za 5,4 odstotka več prebivalcev kot ob osamosvojitvi. Več je terciarno izobraženih, razmere na trgu dela so zadnja leta ugodne. BDP se povečuje, višji sta tudi vrednosti izvoza in uvoza. Od julija 2021 narašča inflacija, v zadnjem obdobju se je najbolj podražila hrana. Tudi ob letošnjem dnevu državnosti so pri statističnem uradu (Surs) pripravili pregled statističnih podatkov o državi in njenih prebivalcih.

Število prebivalcev narašča

V 2022  je v Sloveniji živelo 2.107.180 prebivalcev. To je bilo 107.235 ali 5,4 odstotka več kot ob osamosvojitvi leta 1991. V tem obdobju se je spremenila starostna struktura prebivalstva: leta 1991 je bilo 21 odstotkov prebivalcev mlajših od 15 let, lani je bil ta delež za šest odstotnih točk nižji (znašal je 15 odstotkov).

Obrnjeno je veljalo pri starejših od 64 let: v 1991 jih je bilo 11 odstotkov, v 2022 pa 21 odstotkov. Število moških se je povečalo za 9 odstotkov, število žensk pa za 2 odstotkov. V obdobju 2011–2022 se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za 2 odstotkov, število tujih državljanov pa naraslo za 108 odstotkov.

Eurostatove projekcije predvidevajo rast števila prebivalcev Slovenije do približno leta 2026 (na nekaj več kot 2.121.000), nato pa naj bi se začelo počasi zmanjševati.

Terciarno izobraženih več

Spreminja se tudi izobrazbena sestava prebivalcev, starih 15 let ali več. Terciarno izobrazbo je leta 2011 imelo 17 odstotkov prebivalcev, lani pa 25 odstotkov. Obrnjeno je bilo pri deležu prebivalcev z dokončano največ osnovno šolo – ta je leta 2011 znašal 29 odstotkov, v prejšnjem letu pa 22 odstotkov. Delež prebivalcev, ki so dosegli največ srednješolsko izobrazbo, se je v vseh teh letih gibal med 52 in 53 odstotki.

Razmere na trgu dela ugodne

Spremembe so bile tudi na trgu dela. V obdobju 2008–2022 je bila stopnja delovne aktivnosti najvišja ob začetku velike gospodarske krize, torej leta 2008 (56,9 odstotkov), skoraj tako visoka je bila tudi lani (56,6 odstotkov). Drug kazalnik razmer na trgu dela je stopnja brezposelnosti. Ta je bila najvišja ob koncu gospodarske krize leta 2013 (10,1 odstotkov), najnižja pa v prejšnjem letu (4,0 odstotkov).

Stopnja prostih delovnih mest je bila najnižja v obdobju gospodarske krize, torej od konca leta 2008 do konca leta 2013. Od takrat stopnja narašča, najvišja je bila v 2. četrtletju lani (3,2 odstotka). V 1. četrtletju letos je bilo razpisanih skoraj 24.000 prostih delovnih mest, stopnja prostih delovnih mest je znašala 2,9 odstotkov. Najvišjo raven je dosegla v gostinstvu (6,7 odstotkov), najnižjo pa v dejavnosti javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost (0,4 odstotkov).

Lani za 30 odstotkov višje neto plače kot v 2015

Povprečna mesečna bruto plača za leto 2022 je znašala 2.024 evrov, neto pa 1.319 evrov. V primerjavi z letom 2015 so bile cene stanovanjskih nepremičnin lani višje za 74 odstotkov, cene življenjskih potrebščin za 16 odstotkov, povprečne mesečne neto plače pa za 30 odstotkov.

Razliko v višini povprečne plače lahko ponazorimo tudi s tem, koliko neke dobrine smo lahko s tem denarjem kupili v različnih časovnih obdobjih, pravijo statistiki. Lani smo tako v primerjavi z letom 1991 s povprečno mesečno neto plačo lahko kupili, na primer, 739 kg več pšenične moke, 615 kg več krompirja ali 28 več moških kavbojk.

Inflacija višja

V zgodovini Slovenije je bila inflacija najvišja ob osamosvojitvi, 247,1-odstotna, dve leti pa smo imeli celo deflacijo (2015: –0,5 odstotka in 2020 –1,1 odstotka). Letna stopnja inflacije narašča od julija 2021. Že vse od januarja lani presega 5 odstotkov, od lanskega junija je okrog 10 odstotkov. Šele v zadnjih dveh mesecih se je začela zniževati. 

Depositphotos

Maja letos je bila v primerjavi z istim mesecem lani 8,4-odstotna. Najbolj so se podražile hrana in brezalkoholne pijače, za 14,9 odstotkov, znotraj te skupine pa sladkor (za 45,9 odstotkov).

BDP višji

Bruto domači proizvod na prebivalca v tekočih cenah je lani znašal 27.975 evrov oziroma 5,5-krat toliko kot ob osamosvojitvi Slovenije, ko je obsegal 5.131 evrov. Od prvih let po osamosvojitvi se je BDP realno najbolj zmanjšal na začetku velike gospodarske krize leta 2009 (–7,5 odstotkov) in leta 2020, ko nas je zajela pandemija covida (– 4,3 odstotkov). Najvišjo rast smo zaznali v letih 2021 (8,2 odstotkov) in 2007 (7,0 odstotkov), lani je bila rast 5,4-odstotna. Dolg sektorja država je leta 2022 znašal 69,9 odstotkov BDP; najnižji je bil leta 1995 (18,2 odstotka), najvišji pa leta 2015 (82,5 odstotkov).

Izvoz in uvoz naraščata

Vrednosti izvoza in uvoza naraščata vse od leta 1992; lani smo izvozili za nekaj manj kot 53 milijard evrov blaga, uvozili pa za skoraj 57 milijard evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila od 1992 naprej pozitivna samo sedemkrat; najvišja je bila 1992 (108 odstotkov), najnižja pa 1999 (85 odstotkov). Lani je Slovenija izvozila največ (34 odstotkov vsega izvoza) kemičnih proizvodov; ti so predstavljali tudi največji delež uvoza (32 odstotkov). 

Med letoma 2000 in 2021 je bila Nemčija najpomembnejša trgovinska partnerica, razen leta 2012, ko je bila to Italija. Izvoz v Nemčijo je omenjenem obdobju obsegal 18–27 odstotkov skupne vrednosti izvoza, uvoz iz te države pa 15–22 odstotkov vsega uvoza. Leta 2022 je najpomembnejša trgovinska partnerica postala Švica. Tja je Slovenija vrednostno izvozila 21 odstotkov, od tam pa uvozila 15 odstotkov vsega blaga.

4,1-krat toliko prihodov turistov kot leta 1991

Lani so statistiki našteli skoraj 6 milijonov prihodov in skoraj 16 milijonov prenočitev turistov; to je bilo v primerjavi z letom 1991 štirikrat toliko prihodov in trikrat toliko prenočitev. 35 odstotkov vseh prenočitev so lani opravili domači, 65 odstotkov pa tuji turisti; med njimi jih je bilo največ (18 odstotkov) iz Nemčije. Največ (31 odstotkov) prenočitev je bilo ustvarjenih v gorskih občinah, sledile so zdraviliške (20 odstotkov) in obmorske občine (prav tako 20 odstotkov).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar