Tako v marcu kot v prvem četrtletju letošnjega leta je izvoz narasel bolj kot uvoz, kažejo danes objavljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Rast vrednosti blagovne menjave s tujino se je upočasnila, predvsem pri trgovanju z državami članicami Evropske unije (EU), saj je uvoz iz njih v marcu medletno padel, rast izvoza pa je bila skromna.
Izvoz in uvoz v prvem četrtletju večja kot v enakem obdobju lani
Vrednost blagovne menjave je bila marca najvišja v tem letu, tako izvoz kot uvoz sta prvič letos presegla vrednost pet milijard evrov. Kljub temu sta bili stopnji rasti nižji od povprečnih v lanskem letu, ko sta znašali 33,9 odstotka za izvoz in 38,2 odstotka za uvoz. Prvič po januarju 2021 je medletno upadla vrednost uvoza iz držav članic EU (za 9,1 odstotka), tudi rast izvoza v te države je bila z 2,5 odstotka najnižja po februarju 2021.
Od začetka leta 2021 je uvoz naraščal precej bolj kot izvoz, v drugi polovici prejšnjega leta pa se je ta trend začel obračati in marca je peti mesec zapored izvoz medletno zrasel bolj kot uvoz. Trgovinska bilanca kljub temu ostaja negativna, pokritost uvoza z izvozom je bila 97,9-odstotna.
Preberi še
Slovenski trgovci marca medletno z nižjimi prihodki
Surs je objavil podatke o prihodkih od prodaje v trgovini na drobno in prihodkih od prodaje storitev.
26.04.2023
Analiza BBA: Slovenija izvozni prvak, 2022 je bilo leto deficitov
Kako se je v 2022 gibala zunanja trgovina držav v regiji Adria? Kakšne so napovedi?
20.03.2023
Slovenija v 2022 povečala zunanjetrgovinski primanjkljaj
Slovenija je zunanjetrgovinski primanjkljaj decembra ustvarila pri trgovanju s članicami in nečlanicami EU.
03.02.2023
V prvem četrtletju je izvoz znašal 14,4 milijarde evrov, uvoz pa 14,5 milijarde evrov. To je bilo 27 odstotkov oziroma 11,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Pokritost uvoza z izvozom je bila 99,4-odstotna.
V zadnjih letih rast vrednosti poslov oplemenitenja
V preteklosti so posli oplemenitenja predstavljali manjši delež vrednosti izvoza in uvoza blaga, v obdobju med letoma 2010 in 2018 se je ta gibal med dvema in štirimi odstotki. Od leta 2019 pa je opazen trend naraščanja vrednosti poslov oplemenitenja pri obeh tokovih blagovne menjave, sporočajo s Sursa.
Posli oplemenitenja vključujejo aktivnosti, ki obsegajo spreminjanje, izdelavo, sestavljanje, izboljšavo in prenovo blaga s ciljem, da se proizvede nov ali resnično izboljšan izdelek.
V prvem četrtletju 2023 je bila vrednost poslov oplemenitenja tako pri izvozu kot pri uvozu 3,7 milijarde evrov in je predstavljala približno četrtino vrednosti skupnega izvoza oziroma uvoza (25,5 odstotka oziroma 25,8 odstotka). V primerjavi z enakim obdobjem lani se je vrednost teh poslov pri izvozu zvišala za 134,5 odstotka, pri uvozu pa za 55,1 odstotka. Povečala sta se tudi deleža poslov oplemenitenja, pri izvozu za 11,7 odstotne točke in pri uvozu za 7,3 odstotne točke.
Vse višja vrednost poslov oplemenitenja je vplivala tudi na strukturo izvoza in uvoza po državah; najopaznejša je razlika pri trgovanju s Švico. Brez poslov oplemenitenja je Nemčija še vedno najpomembnejša partnerica Slovenije tako pri izvozu kot pri uvozu.