Glavni razlog, da od pet do sedem odstotkov zavarovancev v Sloveniji oziroma nekaj več kot sto tisoč ljudi nima osebnega zdravnika, je dogovor iz leta 2017, ko sta Ministrstvo za zdravje in sindikat zdravnikov Fides uvedla sedanjo ureditev, ki mejo za odklanjanje zavarovanih oseb postavlja nerealistično nizko.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je ta limit postavljen na 1.895 glavarinskih količnikov na eno ekipo v ambulanti. ZZZS je takemu določilu odločno nasprotoval. Trenutno v Sloveniji le 11 odstotkov ambulant družinske medicine še ne presega 1.895 glavarinskih količnikov.
Za ohranitev primerljive dostopnosti za zavarovane osebe bi ta meja zahtevala bistveno povečanje števila zdravnikov družinske medicine - trenutno za 220 -, ki jih izobraževalni sistem in "uvoz" iz tujine v naslednjih nekaj letih nista zmožna zagotoviti, so na zavodu za zdravstveno zavarovanje pojasnili v odgovoru na vprašanja Bloomberg Adria.
Kratkoročne rešitve
Po mnenju zavoda so možne kratkoročne rešitve za ureditev pomanjkanja družinskih zdravnikov optimizacija poteka specializacije družinske medicine, prenos kompetenc z družinskih zdravnikov na zdravstveno nego in povečanje učinkovitosti dela referenčnih ambulant, ki so del timov družinske medicine.
Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, se zavedajo problematike pomanjkanja dostopa do osebnih zdravnikov, zato tudi pripravljajo ustrezne ukrepe.
"Za leti 2021 in 2022 smo omogočili povečanje števila osebnih zdravnikov in spremenili način financiranja timov osebnih zdravnikov, ki jih vzpodbuja, da opredelijo več pacientov," so pojasnili z ministrstva.
STA
"Dodatno smo okrepili ekipe z administrativnim kadrom, da bi bili zdravniki manj obremenjeni z administracijo in več časa posvetili pacientu; potrebne bodo tudi organizacijske izboljšave."
Tudi če pacient nima izbranega osebnega zdravnika, mu morajo v zdravstvenem domu zagotavljati potrebne zdravstvene storitve, kot so izdaja napotnice, recepta ali bolniškega lista, so nam sporočili.
Izkušnja Slovenca iz tujine
"Ob vrnitvi v Slovenijo po življenju v tujini sem ostal brez osebnega zdravnika. V moji matični občini Kranj teh ni bilo na voljo, so mi povedali v Zdravstvenem domu Kranj," je povedal Jan Artiček, novinarski kolega v uredništvu Bloomberg Adria, ki je dlje časa živel na Finskem. "So mi pa v zdravstvenem domu priporočili alternativne koncesionarje v okoliških krajih; potem sem osebnega zdravnika po razmeroma hitrem postopku dobil v Komendi."
Nujna zdravniška pomoč v urgentnih centrih je zagotovljena vsem pacientom, so zatrdili na ministrstvu.
Pri zavodu za zdravstveno zavarovanje poudarjajo, da težave s pomanjkanjem družinskih zdravnikov niso posledica pomanjkanja sredstev, saj zavod zadnja leta načrtuje financiranje bistveno večjega števila ambulant, kot jih trenutno financira. Problem je veljavna ureditev, katere snovalci niso istočasno zagotovili tudi zadostnega kadra, torej zdravnikov, kar je posledica nepravilnega načrtovanja v preteklosti.
Primanjkuje 290 družinskih zdravnikov
Na Zdravniški zbornici Slovenije pravijo, da bi bilo za rešitev problema pomanjkanja osebnih zdravnikov oziroma za oskrbo odrasle populacije po strokovnih standardih in normativih nujno treba financirati dodatnih 450 ambulant družinske medicine. Kot pravijo na zbornici, jih ZSSS trenutno financira 956. Zbornica je že leta 2019 opozorila, da v Sloveniji primanjkuje 290 družinskih zdravnikov.
Po mnenju zbornice bi bilo nujno takoj povečati zanimanje za delo v družinski medicini, za obstoječe družinske zdravnike pa zmanjšati nepotrebne obremenitve z administrativnim delom.
"Družinski zdravniki večinoma zapuščajo zdravstvene domove izgoreli in obupani nad razmerami. V tem smislu je to tragedija, saj so za bolnike izgubljeni. Na to v Zdravniški zbornici Slovenije že leta opozarjamo, žal brez posluha," so še pojasnili.
V Ljubljani je skoraj nemogoče dobiti osebnega zdravnika.
Po mnenju zbornice je dodatna težava tudi, da se mladi zdravniki kljub povečanemu številu razpisanih specializacij za družinsko medicino že vsaj zadnjih pet let za to specializacijo ne odločajo v zadostnem številu in ne zapolnijo niti polovice vseh razpisanih mest.
STA
Pri zasebniku zdravniško potrdilo 25 evrov
Kakšna je torej rešitev za nekoga, ki nima osebnega zdravnika? Če živite v Ljubljani, je gotovo zelo nepraktično, da bi k zdravniku hodili denimo v Kranj ali kateri manjši kraj v bližini prestolnice. Res pa je tudi, da je pandemija nekoliko spremenila navade pacientov in zdravnikov. Nekatere zadeve, predvsem administrativne, je danes precej lažje urediti kar po telefonu.
Če potrebujete zdravniško potrdilo in nimate osebnega zdravnika, se boste morda morali obrniti na zasebne ustanove. Ob tem le informacija, da ena od zasebnih klinik v Ljubljani za takšno potrdilo zaračuna 25 evrov.
Pri zavodu za zdravstveno zavarovanje pravijo, da bi bilo za morebitno povračilo stroškov, ki bi jih zavarovane osebe koristile izven javne zdravstvene mreže, treba spremeniti zakonodajo, vendar zavod takšnim spremembam ni naklonjen.
"Če odmislimo problem, da takšnih zdravnikov zasebnikov ZZZS ne bi mogel nadzirati glede spoštovanja pravic zavarovanih oseb, ordinacijskega časa, je največja nevarnost, da bi zavarovanim osebam izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ni vključen v javno zdravstveno mrežo in nima pogodbe z ZZZS, za storitve zaračunal ceno, ki bi jo sam postavil, izvajalci v javni zdravstveni mreži pa delajo po pogodbenih cenah," so poudarili pri ZSSS.
Nič več kratkotrajne bolniške brez potrdila
Pravica do kratkotrajne bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika je bila začasno uvedena z zakonom o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in odpravo posledic covida-19, vlada Janeza Janše pa jo je podaljšala do 31. maja.
V letu 2020 je po podatkih ZZZS kratkotrajno bolniško odsotnost, ki je v povprečju trajala 2,64 dneva, izrabilo 5.433 zavarovancev. V letu 2021 je to pravico uporabilo 21.600 različnih zaposlenih v povprečnem trajanju 2,5 dneva.
Strošek kratkotrajnega bolniškega dopusta ne obremenjuje delodajalcev, temveč se poravna neposredno iz proračuna. V letu 2020 je bil iz proračuna za ta namen porabljen dober milijon evrov, v letu 2021 pa 3,8 milijona evrov.
Zdravniška zbornica je predlagala, da bi za bolniške odsotnosti do treh dni odpravili zdravniško potrdilo, ker to birokratsko obremenjuje sistem. Ministrstvo za zdravje sporoča, da usklajevanja deležnikov o tem vprašanju še potekajo. Na zavodu pa menijo, da je ureditev, po kateri se "kratkotrajna odsotnost od dela" ureja tako, da se nadomestilo za čas odsotnosti zagotavlja iz proračuna, nesistemska. Plačilo prvih dni odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe s strani proračuna je tudi mednarodno primerjalno odstopajoča ureditev, pravijo na ZZZS.
.webp){kind=icon}
