.webp){kind=icon}
Medtem ko večje države v Evropi sledijo azijskim v povezovanju glavnih mest s hitrimi vlaki, se slovenska železniška infrastruktura s pomočjo evropskih sredstev šele integrira v evropski prometni sistem TEN-T (Trans-European Transport System, angl.), vlaki pa vozijo precej počasneje.
Kitajska opremlja velemesto Šanghaj z vlakom na magnetno levitacijo (maglev), ki dosega hitrost več kot 500 kilometrov na uro, Francija in Nemčija pa sta se nedavno dogovorili za vzpostavitev visokohitrostne železniške povezave med Parizom in Berlinom do leta 2024. Tudi v sosednji Italiji so večja mesta že povezana s hitrimi vlaki, medtem ko Slovenija še preučuje pobudo o hitrem vlaku med Ljubljano in Mariborom.
Hitri vlaki, ki dosegajo hitrosti nad 200 kilometrov na uro, veljajo za najbolj učinkovito in trajnostno obliko transporta za razdalje do okrog tisoč kilometrov. Vzpostavitev tovrstnih povezav bi lahko nadomestila dobršen del krajših letalskih prog, na primer med evropskimi mesti, kar bi pripomoglo tudi k doseganju evropskih podnebnih ciljev.
Toda Slovenijo najprej čaka nadgradnja obstoječe železniške infrastrukture v skladu s standardi vseevropskega prometnega omrežja TEN-T, ki stremi k trajnostni in brezogljični mobilnosti v Evropi do leta 2050, pa tudi večji povezljivosti in gospodarski integraciji celine. Določeni so roki za dokončanje posameznih faz strategije: Jedrno omrežje bi moralo biti dokončano do leta 2030, razširjeno jedrno omrežje do leta 2040 in celovito omrežje do leta 2050.
Vlada RS
"Razvoj dobrega prometnega omrežja po vsej Evropi je ključnega pomena. Ne le za hitro in zanesljivo gibanje naših državljanov in državljank, temveč tudi za nadaljnji razvoj naših podjetij in njihovo polno izkoriščanje potenciala notranjega trga," je v decembru dejal češki minister za promet Martin Krupka.
TEN-T v Sloveniji
Skozi Slovenijo tečeta dva koridorja jedrnega omrežja TEN-T, in sicer baltsko-jadranski in mediteranski koridor, ki potekata predvsem na liniji Maribor–Ljubljana–Koper, povezujeta se tudi s Hrvaško. V celovito omrežje, ki naj bi bilo vzpostavljeno do leta 2050, pa spada skoraj celoten prometni križ v Sloveniji.
2TDK
Najpomembnejši infrastrukturni projekt pri nas je drugi tir proge med Divačo in Koprom, gradnja katerega je v letu 2021 po desetletjih zamud končno stekla. Gre za strateški projekt, ki bo povečal kapacitete tovornega prometa iz Luke Koper, proga pa je vključena v oba koridorja TEN-T, ki prečkata Slovenijo. Projekt bo stal okrog milijardo evrov, od tega bo približno četrtino prispevala Evropka unija (EU) iz kohezijskih skladov, kažejo podatki družbe 2TDK, ki upravlja s projektom. Slovenija bo iz državnega proračuna prispevala 40 odstotkov sredstev.
Konkurenčen potovalni čas
Slovenija mora za dosego evropskih strateških ciljev doseči konkurenčne potovalne čase v železniškem prometu, kar pomeni, da vožnja z vlakom ne sme trajati dlje, kot bi trajala vožnja z avtom na isti relaciji. Poleg nadgradnje infrastrukture je za to potreben tudi bolj celosten pristop, ki vključuje vzpostavitev večmodalnih vozlišč, na katerih se prepleta več oblik mobilnosti, med katerimi lahko uporabnik prestopa. Treba je povečati uporabo javnega prometa, saj je ta v času pandemije po podatkih vlade upadla za 75 odstotkov.
Pomemben projekt je tudi načrtovana gradnja Potniškega centra Ljubljana, ki bo prav tako združeval več oblik mobilnosti. Slovenske železnice so v letu 2022 zaključile nakup cestnega prevoznika Nomago, kar je del strategije državnega prevoznika, da oblikuje bolj celostno ponudbo javnega prevoza.
V Sloveniji je najvišja zakonsko dovoljena hitrost vlakov 160 kilometrov na uro, kar pomeni, da tudi vlaki, ki bi lahko na določenih odsekih vozili 200 kilometrov na uro, ne vozijo tako hitro. To pomeni tudi, da lokalni potniški vlak iz Ljubljane v Maribor potuje dobri dve uri in pol, kar ni konkurenčen potovalni čas. Mednarodni vlaki ICS, ki opravijo manj postankov, za potovanje potrebujejo približno uro in 50 minut.
Evropska sredstva
Program EU za financiranje prometnih infrastrukturnih projektov je t. i. inštrument za povezovanje Evrope (IPE) 2021–2027, ki skrbi za investicije na področju prometa, energetike in digitalizacije. Stremi k transformaciji omenjenih področij za potrebe podnebne nevtralnosti do leta 2050, pa tudi krepitvi varnosti evropske infrastrukture v luči rusko-ukrajinske vojne.
Skupni proračun inštrumenta znaša dobrih 33 milijard evrov, od tega je 25,8 milijarde namenjenih prometu. Kohezijske države so upravičene do dobrih 11 milijard sredstev, za velike železniške projekte v teh državah je odrejenih 1,6 milijarde evrov, še 1,7 milijarde evrov pa bo šlo v civilno-vojaško rabo prometnega omrežja, ki naj bi izboljšala vojaško mobilnost. Sredstva za t. i. dvojno rabo so se lani na evropski ravni zaradi vojne povečala.
Evropski denar je na voljo tudi prek mehanizma za okrevanje in odpornost, ki državam EU nudi financiranje za okrevanje po pandemiji koronavirusa. V Sloveniji koriščenje teh sredstev določa načrt za okrevanje in odpornost (NOO), ki jih namenja tudi v projekte trajnostne mobilnosti. To vključuje 574,5 milijona evrov za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, ki se osredotoča na postaje v okolici Ljubljane in povezljivost prestolnice (postaji v Domžalah in Grosuplju, progi Ljubljana–Divača in Ljubljana–Jesenice). Sredstva so predvidena tudi za uvedbo digitalnega upravljanja železniškega prometa prek evropskega sistema za nadzor vlakov ETCS.
Sredstva za izboljšanje železniške infrastrukture črpamo tudi iz evropskega kohezijskega programa 2021–2027, in sicer v višini slabih 290 milijonov evrov, so nam sporočili z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki upravlja s temi sredstvi.
V kohezijskem programu sta predvidena dva projekta. Prvi je nadgradnja dobrih 33 kilometrov železniške proge med Dobovo in Zidanim Mostom, ki je del jedrnega omrežja TEN-T (sredozemski koridor) in predstavlja povezavo Slovenije s Hrvaško. Drugi je nadgradnja proge Maribor–Ruše, ki bo vključevala tudi nadgradnjo železniških postaj v večmodalna vozlišča.
Evropska izvršna agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA), ki upravlja z IPE, je do sedaj namenila dobrih 52 milijard evrov za financiranje več kot 4.800 evropskih projektov na področju prometne infrastrukture, energije in digitalizacije. Od leta 2014 dalje je IPE financiral več kot 1.300 projektov v skupni vrednosti 29 milijard evrov, kažejo podatki Evropske komisije.
Že v evropski strategiji za obdobje 2014–2020 je Slovenija prejela 445 milijonov evrov sredstev za investicije v prometno infrastrukturo, od katerih je bilo po podatkih Ministrstva za infrastrukturo 220 milijonov evrov namenjenih železnicam.
Potrebnih več investicij, pomembna tudi digitalizacija
Nova ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je položaj prevzela v januarju ob vladni reorganizaciji ministrstev, za investicije v železnice v 2023 predvideva 486 milijonov evrov, kar je 55 odstotkov več kot lansko leto.
"Če želimo govoriti o zelenem, je treba dati prioriteto železnicam," je dejala na zaslišanju pred odborom državnega zbora za infrastrukturo. Kot ključne projekte je izpostavila vzpostavitev dvotirne železniške proge na relacijah Ljubljana–Kranj, Ljubljana–Kamnik in Ljubljana–Ivančna Gorica.
Povprečne investicije v železniško omrežje pri nas so v preteklih letih znašale okrog 200 milijonov evrov na leto. "Doseganje ciljev je možno samo z zagotovitvijo precej večjih in stabilnih sredstev, ki so ocenjena na 450 milijonov evrov letno," je zapisano v vladni strategiji za železniški promet Vizija 2050+ iz oktobra 2021, ki jo je pripravilo infrastrukturno ministrstvo pod nekdanjim ministrom Jernejem Vrtovcem. "Tako bi lahko dosegli ničelne emisije iz potniškega prometa do leta 2050. V primeru, da bi bila vlaganja v povprečju okoli 300 milijonov evrov letno, bi se omenjeni cilj in tudi drugi cilji razvoja mobilnosti zamaknili za deset do 20 let."
Na večje investicije se pripravljajo tudi pri Slovenskih železnicah (SŽ), kjer se posvečajo predvsem zamenjavi voznega parka potniških vlakov, posodobitvi mehanizacije pri upravljanju infrastrukture, gradnji potniškega centra v Ljubljani, harmonizaciji železniških in avtobusnih voznih redov ter širitvi geografske pokritosti javnega potniškega prometa.
Pomembna alineja je tudi skladnost z evropskim nadzornim sistemom ETCS, ki omogoča digitalno upravljanje prometnega sistema, in digitalizacija storitev na splošno. "V preteklih dveh letih smo za informatizacijo in digitalizacijo na področju potniškega prometa realizirali 4,5 milijona evrov, v prihodnjih dveh letih pa za ta namen načrtujemo 2,8 milijona evrov," pravijo pri SŽ.
SŽ Tovorni promet do leta 2030 načrtuje modernizacijo obstoječih dizelskih lokomotiv za vožnjo vlakov in nakup novih električnih lokomotiv za zamenjavo starejših električnih lokomotiv. Investirali bodo tudi v nove vagone.
