Banka Slovenije (BS) je v poročilu o napovedi gospodarskih gibanj za Slovenijo znižala napovedi gospodarske rasti. Letos ocenjujejo rast v višini petih odstotkov – zaradi učinka prenosa iz leta 2021. Poslabšani makroekonomski obeti iz leta 2022 bodo vztrajali tudi v prvi polovici leta 2023. ''To se kaže v občutno nižji napovedani rasti bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2023, pri 0,8 odstotka.'' Pred tem so ocenjevali, da bo rast 2,4-odstotna.
Okrevanje v drugi polovici leta 2023
K ohranjanju gospodarske aktivnosti v letih 2022 in 2023 bodo pomembno prispevale investicije države. V BS pričakujejo, da bo v naslednjih letih svoje prispevala še državna potrošnja. S stabilizacijo geopolitičnih razmer, usihanjem pritiskov v dobavnih verigah in umirjanjem uvoznih cen v drugi polovici leta 2023 pričakujejo postopno okrevanje gospodarske aktivnosti. Potencialni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) se bo gospodarstvo približalo v letih 2024 in 2025, ko naj bi rast znašala 2,4 odstotka in 2,3 odstotka.
Umiritev rasti v letu 2023 izhaja iz občutno znižane rasti zasebne potrošnje v primerjavi z rastjo v letu 2022 in upada zasebnih investicij. Ob nizki rasti zasebnega trošenja in upadu investicij bosta k ohranjanju rasti v letu 2023 prispevala investiranje in potrošnja države. Šibkejše domače povpraševanje bo zmanjšalo uvoz, kar bo privedlo k pozitivni zunanjetrgovinski bilanci. Ta se bo leta 2024 še dodatno okrepila kot posledica okrevanja svetovnega povpraševanja in izboljšanih pogojev menjave.
Preberi še
Regija Adria v 2023: Sloveniji in Hrvaški se obeta upad BDP
BDP v Sloveniji se bo v 2023 skrčil za 1,3 odstotka, na Hrvaškem pa za 0,4 odstotka.
14.12.2022
Leta 2024 v BS pričakujejo okrepitev zasebne potrošnje in leta 2025 še prispevek skupnih investicij na podlagi črpanja evropskih sredstev.
V letu 2023 se bo najbolj dražila hrana
Inflacija bo letos v povprečju 9,3-odstotna. V letu 2023 bo v povprečju 6,8-odstotna, leta 2024 pa se bo upočasnila na 4,2 odstotka, napovedujejo. Medtem ko so se letos medletno najbolj podražili energenti, se bo v 2023 najbolj podražila hrana – za deset odstotkov. V letu 2024 bodo k inflaciji znova največ prispevala goriva. Cene naj bi se zvišale za 10,8 odstotka.
Zaradi pritiskov na realne dohodke gospodinjstev in upadanja učinka ponovnega odpiranja gospodarstva pričakujejo vidnejše umirjanje rasti potrošnje ob koncu leta 2022 in na začetku leta 2023. Vidnejše ohlajanje opažajo tudi pri zasebnih investicijah. Pri stanovanjskih investicijah bo rast v letu 2023 ostala pozitivna, vendar bo bistveno šibkejša, in sicer zaradi manj ugodnih pogojev financiranja, nižje stopnje privarčevanih sredstev in povečane negotovosti glede prihodnjega zaposlovanja.
Plače tudi v prihodnjih letih realno nižje
Ocenjujejo, da bo medletna rast plač leta 2022 znašala 4,3 odstotka, leta 2023 6,4 odstotka, nato pa se bo do leta 2025 zmanjšala na štiri odstotke. To pomeni, da bodo plače tudi v prihodnjih dveh letih realno nižje. Za letošnje leto napovedujejo stopnjo brezposelnosti pri 4,3 odstotka. V letu 2023 bo zaposlenost ostala nespremenjena, nato pa se bo skladno z rastjo zaposlenosti postopoma zniževala do 3,9 odstotka v letu 2025.
Umar: Zaupanje potrošnikov zraslo
Urad za makroekonomske raziskave (Umar) je včeraj napovedal, da bo slovenski BDP v letu 2022 zrasel za pet odstotkov. Prihodnje leto naj bi se rast upočasnila na 1,4 odstotka, v letu 2024 pa povečala na 2,6 odstotka. Negotovost v mednarodnem okolju konec leta ostaja velika. Kazalniki razpoloženja za evrsko območje in glavne trgovinske partnerice Slovenije so se novembra zaradi izboljšanja razmer v dobavnih verigah in nižjih cen energentov večinoma izboljšali. Še vedno ostajajo na zelo nizkih ravneh, pišejo.
Gospodarska aktivnost v Sloveniji se v večini dejavnosti umirja, ugotavljajo v ekonomskem ogledalu. Izvoz se je zmanjšal, nižja je tudi aktivnost v predelovalnih dejavnostih. Izjema je proizvodnja v visokotehnoloških dejavnostih. ''Poslabševanje gospodarske klime se je novembra prekinilo. V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje povišalo v večini dejavnosti, višje je bilo tudi med potrošniki,'' so zapisali. Kljub višjemu zaupanju se je znižalo trošenje gospodinjstev, predvsem v trgovini. Zato so upadli tudi prihodki v večini trgovinskih panog.
Višje zaupanje pripisujejo zmanjšanju negotovosti glede dobave energentov in ukrepom za blažitev energetske draginje. Vrednost kazalnika gospodarske klime medletno ostaja precej nižja. To v BS povezujejo z medletno nižjim zaupanjem v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki.
Bruto plače realno nižje
Inflacija je bila v zadnjih treh mesecih nižja kot poleti, vendar ostaja pri okoli desetih odstotkih in široko osnovana. Novembra so se najbolj podražile hrana in brezalkoholne pijače, ki so bile medletno 19 odstotkov dražje, kažejo podatki. Nadaljuje se realno upadanje povprečne bruto plače. Povprečna bruto plača je bila ob visoki inflaciji tudi septembra medletno realno 3,5 odstotka nižja. V zasebnem sektorju je bil upad 2,9, v javnem pa 4,5 odstotka. Med razlogi omenjajo vpliv visoke lanske osnove, povezane z izplačili dodatkov zaradi epidemije covida-19. Upad je bil najmanjši v zdravstvu in socialnem varstvu.
Brezposelnost se še zmanjšuje, konec novembra je bilo brezposelnih 52.541 oseb, 0,8 odstotka manj kot konec oktobra. Zaradi velikega povpraševanja po delovni sili in pomanjkanja delovne sile upada tudi število dolgotrajno brezposelnih.
Javnofinančni primanjkljaj v prvih desetih mesecih se je v primerjavi z lanskim letom občutno znižal, in sicer z 1,9 milijarde na 375 milijonov evrov. Razlog je visoka rast prihodkov in znižanje rasti odhodkov. ''V zadnjih dveh mesecih leta pričakujemo povečanje primanjkljaja državnega proračuna, zlasti zaradi krepitve rasti odhodkov za investicije, izplačil ukrepov za blažitev posledic draginje ter dviga plač v javnem sektorju.''
Poraba energije nižja
Poraba zemeljskega plina je bila v začetku decembra 15 odstotkov nižja kot v povprečju primerljivega petletnega obdobja. To je v okviru priporočil Evropske unije. Poraba električne energije je bila medletno šest odstotkov nižja. K temu so pripomogle ugodne vremenske razmere oktobra, ukrepi za znižanje porabe plina ter prilagoditve industrije na visoke cene zemeljskega plina in elektrike z znižanjem proizvodnje in porabe.
.webp){kind=icon}
