Visoke cene energentov in surovin pritiskajo na celotne industrijske sektorje v Evropi, državo pa k pomoči poziva tudi slovenska industrija. Več podjetij je že napovedalo zmanjšanje proizvodnje; zadnja v vrsti je papirnica Količevo, kjer bo brez dela ostalo 110 zaposlenih.
O tem, kako je slovenska industrija pripravljena na ohlajanje gospodarstva in morebitno recesijo ter kako lahko pri tem ukrepa vlada, je za Bloomberg Adria TV spregovorila Vesna Nahtigal, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za industrijsko politiko.
Vrednost industrijske proizvodnje se je avgusta zvišala, kar velja tudi za prihodek in zaloge. Kaj nam te številke povedo o trenutnem stanju slovenske industrije?
To je rezultat preteklega dela; na žalost v zadnjem četrtletju slika zagotovo ne bo taka. Slišali smo že napovedi nekaterih naših podjetij, ki so zaradi vse večjih pritiskov energetske krize, višjih cen surovin in višjih stroškov delovne sile prisiljene zmanjševati proizvodnjo.
Vlada je v tem času sprejela več zakonov za pomoč gospodarstvu pri spopadanju z energetsko krizo. Gospodarstvo opozarja, da to ni dovolj. Česa si še želite, kje vam vlada še lahko pride nasproti?
Gospodarska zbornica je bila od začetka krize konstruktiven partner pretekle ali sedanje vlade in ves čas predlaga kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Od vsega začetka vlado prosimo za kapico na ceno energentov, ker je te cene nemogoče preliti na končnega kupca.
Veseli smo bili, da je vlada prisluhnila omogočenemu evropskemu okvirju, ki je bil sprejet pretekli teden. Ker se gospodarstvo ohlaja, je bil tudi ukrep skrajšanja delovnega časa dobrodošel. Pa tudi drugi sistemski ukrepi; tu govorimo o interventni zakonodaji. Treba se je prilagoditi; če želimo iti ob krizi čim hitreje tudi na zeleni prehod in nove tehnologije, je treba pripraviti tudi to zakonodajo.
GZS je imela nekaj pripomb na sprejetje zadnjega tovrstnega zakona, ki je težak 86 milijonov evrov, in sicer na del, ki govori o tem, da prejemniki pomoči svojih cen ne smejo dvigniti za več kot deset odstotkov. Kaj vas pri tem moti oziroma kje vidite težave?
Evropski okvir je povsem jasen. Formula jasno opredeljuje, komu se lahko pomaga. Evropska formula pravi, da mora vsako podjetje pokriti dvakratnik povečanja stroška in za samo razliko do cene, ki jo plačuje, po enostavni pomoči dobi do 500 tisoč evrov, za posebno pomoč pa do dva milijona evrov. Torej je subvencija v prvem primeru 50-odstotna, v drugem pa 30-odstotna.
Tu vidimo dodatne zaostritve samo kot birokratsko oviro. Že ta dvakratnik je tako velik, da ga marsikatero podjetje ne zmore.
Sami ste rekli, da zadnje četrtletje ne bo tako kot prvih osem mesecev. Česa se najbolj bojite v prihodnjih mesecih?
Mi smo ves čas govorili tudi o hitrosti sprejemanja ukrepov. Razumemo, da morajo biti pogoji postavljeni tudi v Evropi, ker smo majhna ekonomija in nas je treba postaviti v nek okvir. Vendar lahko vsaka država določene stvari naredi tudi sama; ni treba vedno čakati, kaj bo naredila Evropa. Tako so ukrepale že nekatere druge države – in tudi mi moramo.
Kar me skrbi, je včerajšnja napoved papirnice Količevo, da bo prisiljena zmanjšati svojo proizvodnjo, zaposlitev pa bo izgubilo kar 110 delavcev. Kot sem že dejala, napovedano je ohlajanje gospodarstva in zmanjševanje proizvodnje nekaterih podjetij, ki so to napovedala v avgustu in septembru.
Ampak ker smo optimisti, verjamemo, da bo vlada v kratkem sprejela dodatne ukrepe in se ti scenariji ne bodo zgodili.
Omenili ste papirnico, tudi Talum in SIJ sta napovedala zmanjšanje proizvodnje. Je takih podjetij lahko več, sploh med energetsko intenzivnimi podjetji?
Seveda, proizvodnja materialov je ključna. Vsaka država v Evropi, ki ima proizvodnjo materialov, ima konkurenčno prednost. To pomeni, da imamo material, ki je na začetku verige in preskrbuje celo verigo. Če uničimo to industrijo in te surovine uvažamo iz držav, kjer je ogljični odtis veliko večji, kaj nam potem pomeni zeleni prehod?
Tu je resna skrb. Imamo močno industrijo na področju proizvodnje materialov. Gre za podjetja, ki so veliko naredila glede energetske učinkovitoste in zelenega prehoda. Vse tehnologije, ki danes obstajajo, so implementirane v naši industriji.
Slovenija je tretja najbolj industrijska država v Evropi, kjer industrija predstavlja 24 odstotkov BDP, zato mora imeti tudi temu primerno obravnavo. Za nas je pomembno, da smo slišani.
.webp){kind=icon}
