.webp){kind=icon}
Državni zbor je na današnji seji s 75 glasovi za in enim proti sprejel novelo zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen plina in elektrike, ki je predvidena sredstva podvojila s 40 milijonov na 86 milijonov evrov.
Širita se krog upravičencev pomoči in delež upravičenih stroškov, še sporoča vlada v izjavi za javnost.
Podjetja se bodo za sredstva lahko prijavila v prvi polovici novembra, že jutri pa Slovenski podjetniški sklad odpira prijave za 32 milijonov evrov likvidnostnih kreditov, ki bodo namenjeni mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Ta bodo lahko zaprosila za do sto tisoč evrov ugodnega posojila.
"Z novelo zakona želimo zagotoviti dovolj visoko pomoč gospodarstvu predvsem za tiste upravičence, ki bodo podali vlogo za enostavno pomoč, torej do 500 tisoč evrov. Tem po novem omogočamo tudi višjo stopnjo pomoči oziroma povračilo do 50 odstotkov upravičenih stroškov," je pojasnil minister Matjaž Han.
STA
Za podjetja, ki bodo zaprosila za posebno pomoč ali pomoč za energetsko intenzivna podjetja, se ne spreminja nič. "Ta podjetja bodo lahko zaprosila za do dva milijona evrov, pri čemer bo za posebno pomoč ostala omejitev 30 odstotkov upravičenih stroškov, energetsko intenzivna podjetja pa lahko računajo na povračilo do največ 70 odstotkov upravičenih stroškov," pravi minister.
Po novem bodo poleg gospodarskih družb in zadrug do pomoči upravičeni tudi subjekti iz ribištva in kmetijstva, zasebna društva in zavodi ter gospodarsko interesna združenja.
Drugi sklop ukrepov naj bi bil pripravljen do začetka novembra.
Han: To je šele prva pomoč gospodarstvu
Sprejeti zakon vključuje prvi sklop ukrepov vlade za blažitev visokih cen energije, nadaljnji ukrepi pa se pripravljajo tako na državni kot na evropski ravni. Na evropski ravni vlada skuša predvsem doseči ustrezno regulacijo trga z energenti, s čimer bi zaustavili nihanje cen. Na državni ravni želi država zagotoviti nemoteno delovanje podjetij. Rešitve gredo v smeri blaženja visokih cen energije, zagotavljanja likvidnosti in ohranjanja delovnih mest v primeru, da bodo morala podjetja zaradi razmer na trgu začasno prilagoditi poslovanje, so zapisali na vladi.
"Ker EU in vlada pripravljajo dodatne ukrepe, javnim ustanovam in gospodarskim subjektom, ki še nimajo sklenjenih pogodb za naslednje leto, priporočamo, naj jih še ne sklepajo, saj bodo na evropski ravni predvidoma v prihodnjem mesecu sprejete spremembe pravil energetskega trga," pravi Han.
GZS ne podpira zahtevane zaveze k ohranjanju cen
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki skupaj z drugimi deležniki sodeluje v vladni krizni skupini, se je po sprejemu novele obregnila ob določilo, ki prejemnikom pomoči ne dovoljuje dviga cen proizvodov za več kot deset odstotkov.
"Razočarani smo nad tem, da je v noveli zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina, ki ga je danes sprejel državni zbor, ostalo določilo, ki od prosilcev za pomoč zahteva podpis izjave, da upravičenec cene svojih proizvodov oziroma storitev, zaradi dviga cen električne energije in zemeljskega plina, ni dvignil za več kot deset odstotkov," je sprejem novele komentiral predsednik GZS Tibor Šimonka.
STA
"Podjetja, ki so člani GZS, tako izjavo razumejo kot nezaupnico gospodarstvu in kot nerazumno birokratsko omejitev, ki bo marsikatero podjetje odvrnila od prošnje za pomoč," je dodal.
V GZS opozarjajo, da so podjetja v stiski, "ker ne morejo načrtovati poslovanja, saj ne znajo predvideti stroška energentov. Nekatera že omejujejo proizvodnjo, kar se bo prej ali slej reflektiralo tudi na trgu dela, v kolikor država ne bo sprejela ukrepov subvencioniranega čakanja na delo oziroma skrajšanega dela."
Združenje slovenskih gospodarstvenikov želi, da bi država bolj prisluhnila gospodarstvu, saj je "pomoč gospodarstvu posredna pomoč prebivalstvu," so zapisali v izjavi za javnost.
