Predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev so na današnji seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) obravnavali paket zakonov s področja davkov in zakon o pomoči gospodarstvu. Razen zakona o dohodnini je ESS potrdil vse predlagane spremembe. Delodajalci se namreč ne strinjajo z dodatno obdavčitvijo normirancev in delavcev z nadpovprečnimi dohodki, zato bo vlada v državni zbor poslala predlog zakona, ki ni usklajen z vsemi socialnimi partnerji.
Na novinarski konferenci so vse tri strani izrazile zadovoljstvo s potekom socialnega dialoga. Prav tako vsi deležniki podpirajo predlog višje pomoči gospodarstvu za subvencioniranje višjih stroškov elektrike in plina, ki bi po novem državni proračun stala 86 namesto 40 milijonov evrov. Sindikati so predlog sicer podprli z zadržkom, tudi delodajalci so želeli več.
"Naša pripomba je bila, da bi morali v zakon vključiti varovalko, ki bi podjetjem, ki prejmejo pomoč, naložilo, da ne bodo smeli odpovedovati pogodb o zaposlitvi, kar je tudi eden od namenov te pomoči – ohraniti delovna mesta," je na novinarski konferenci povedal Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam.
Preberi še
Vlada: Davčne spremembe, obvezni računi in več pomoči gospodarstvu
Obetata se progresivnejša obdavčitev in prevetritev sistema normirancev, vlada predlaga tudi ponovno obvezno izdajanje računov.
22.09.2022
Nižji DDV na energente, višji davki drugje
Nižji DDV na energente bo državni proračun stal 130 milijonov evrov, koalicija namerava izpad nadomestiti z dohodninsko reformo in davkom na premoženje.
23.08.2022
V pripravi mini davčna reforma: Spremembe predvsem za normirance
Vlada želi štiri davčne zakone obravnavati sredi septembra, oktobra pa bi jih na izredni seji že lahko sprejeli.
30.08.2022
Po predlogu rebalansa proračuna: Rekordna poraba javnih financ
Proračunski odhodki bodo v letu 2022 po rebalansu znašali približno 14,5 milijarde evrov, kar je okoli 600 milijonov evrov več.
25.08.2022
"Za gospodarstvo je najbolj pomembna cena elektrike in plina, zato pozdravljamo spremembo zakona, ki viša pomoč podjetjem za subvencioniranje višjih stroškov plina in elektrike. Želeli smo si nižanje vstopnih stroškov z 200- na 120- ali 150-odstotno podražitev elektrike, a žal zaradi evropske regulacije to ni mogoče," je dejal Marko Lotrič, predstavnik združenja delodajalcev. Omenjal je tudi, da si želijo kapico na ceno plina pri približno 200 evrih za megavatno uro.
Lomi se pri spremembah dohodninskega sistema
Edini predlog, ki ni dobil podpre vseh socialnih partnerjev, je predlog novele zakona o dohodnini, ki bi zvišal davčno breme za normirane samostojne podjetnike in delavce z nadpovprečno visokimi plačami. Tak ukrep sindikati podpirajo, delodajalci pa ne. "Ne najdemo soglasja pri obrtnih dejavnostih, ki so storitvene narave," je višjo obdavčitev normiranih samostojnih podjetnikov komentiral Lotrič. "Neto plače naj bi se zvišale za tiste z podpovrečnimi dohodki, kar je dobro, upam pa, da najdemo rešitev za samostojne podjetnike v storitvenem sektorju."
Predlog dohodninskih sprememb pa podpirajo sindikati. "Dosegli smo kompromisne rešitve, kar se tiče višje dodatne splošne olajšave in višjih sredstev za nadomestila za delo na domu. Za nas je pomembno tudi usklajevanje davčnih razredov, predvsem pa smo veseli, da se bo za reševanje krize namesto obdavčitve dela dodatno obdavčilo premoženje in kapital," je vesel Počivavšek.
Ker ESS ni našel soglasja na temo spremembe dohodninske ureditve, bo vlada v državni zbor poslala predlog, ki ni usklajen s socialnimi partnerji.
Proračun za naslednji dve leti zaskrbljujoč
Ekonomsko-socialni svet je obravnaval tudi predloga proračuna za naslednji dve leti. "Obrvi sindikatov je dvignil predlog proračuna za leti 2023 in 2024, ki naj bi bili težki. Zdi se, da se ne napoveduje nič optimističnega," je vsebino proračunov komentiral Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja.