Državnega zbora RS je na današnji izredni seji potrdil predlog zakona, ki bo znižal davek na dodano vrednost (DDV) za nekatere energente z zdajšnjih 22 na 9,5 odstotka. Ukrep bo veljal od začetka letošnjega septembra do konca maja 2023.
Začasni ukrep, namenjen blažitvi posledic draginje za gospodarstvo in gospodinjstva, bo povzročil izpad prihodkov v državnem proračunu v višini 130 milijonov evrov. Kako se bo pokrila razlika?
"V planu je, da se izpad prihodkov v državnem proračunu, ki bo nastal zaradi nižjega DDV na nekatere energente, nadomesti z dohodninsko reformo," je za Bloomberg Adria povedal Lenart Žavbi, poslanec gibanja Svoboda in član odbora za finance. "V luči stabilnosti javnih financ bomo jeseni sprejemali tudi rebalans proračuna, osnutki so že pripravljeni."
Preberi še
Je prišel čas za še eno reformo fiskalnega pravila EU?
Po tem, ko je bilo zaradi epidemije suspendirano fiskalno pravilo EU, se krepijo pozivi po njegovi spremembi.
29.06.2022
Vlada na pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom z 81 milijoni evrov
Vlada bo podjetjem sofinancirala 30 odstotkov stroškov električne energije in plina, socialno ogrožena gospodinjstva bodo prejela draginjski dodatek v višini vsaj 200 evrov.
18.08.2022
Kaj o pomoči vlade menijo energetsko intenzivna podjetja
O trenutni situaciji in obetih za prihodnost smo se pogovarjali s podjetji Impol, Kansai Helios in Slovenska industrija jekla.
23.08.2022
V Sloveniji še ta teden nižji DDV na energente?
Vlada predlaga znižanje DDV na energente z 22 na 9,5 odstotka. Državni zbor bi lahko že jutri na izredni seji glasoval o zakonu.
22.08.2022
V poslanski skupini Levica pa pravijo, da bodo poleg višje obdavčitve plač dodatno obdavčili še premoženje, ki je v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami nizko obdavčeno. "Naš pogoj za znižanje DDV na nekatere energente je bil, da se hkrati uvede regulacija cen energentov in da se breme draginje pravično porazdeli," nam je povedal Miha Kordiš, poslanec Levice. "Cenovna kapica na energente je nujna, saj so podražitve energentov posledica špekulativnega navijanja cen s strani energetskih podjetij, ki izkoriščajo dominanten položaj na trgu," meni Kordiš. Pri tem dodaja, da za Levico energenti niso tržno blago, ampak osnovna javna dobrina, kar ta kriza še posebej izpostavlja.
Se obeta sprememba fiskalnega pravila?
Nov makroekonomsko šok se dogaja po tem, ko je stanje javnih financ načela epidemija covid-19. Zaradi epidemije so bile namreč razglašene izjemne okoliščine, v katerih pravilo, ki omejuje javno porabo, ne velja. Izjemne okoliščine so podaljšane tudi v leto 2023, enako se s situacijo spopadajo ostale evropske države. Trenutne razmere odpirajo vprašanje o smiselnosti oziroma nujnosti spremembe fiskalnega pravila ali celo njegove odprave. Ena od možnosti, ki se v zvezi s spremembami fiskalnega pravila omenja na evropski ravni, je izvzem zelenih investicij, ki spodbujajo gospodarsko rast.
"Spremembe fiskalnega pravila se oblikujejo na evropski ravni in mi nameravamo slediti priporočilom institucij," je idejo komentiral Žavbi.
Facebook
Kordiš pa meni, da bi bilo treba popolnoma odpraviti fiskalno pravilo, ki državo omejuje pri porabi javnih sredstev in zadolževanju. "V Levici nasprotujemo fiskalnemu pravilu, saj omejuje nabor politik, ki jih lahko država izvaja," je dejal za Bloomberg Adria. "Država mora delovati proticiklično; se pravi, da v krizah kapitalizma investira v družbo, v gospodarstvo in zeleni prehod. S tem se ne ohranja samo blagostanje ljudi, temveč se omogoča tudi trajnosten in družbeno pravičen razvoj."
Kaj o znižanju DDV menijo poslanske skupine?
Začasni ukrep nižjega DDV na električno energijo, zemeljski plin, lesena drva za kurjavo in daljinsko ogrevanje bo danes najverjetneje sprejet. Opozicijska Nova Slovenija (NSi) ukrep podpira z grenkim priokusom; želi si tudi znižanja DDV na hrano.
"S predlogi tako vlada že močno zamuja, ker niso celoviti, pa zlasti gospodarstvo ne more ustrezno načrtovati svojega poslovanja v letu 2023. Predstavljeni vladni predlog pomoči za ljudi in gospodarstvo je po naši oceni nezadosten," so nam sporočili iz stranke NSi. "V vladnih ukrepih je popolnoma spregledan srednji sloj ljudi ter 'revni' zaposleni, ki s plačo težko pridejo čez mesec – še več, vsem tem bo vlada z davčno reformo plače celo znižala. Če želimo preprečiti resne težave, ki se napovedujejo v gospodarstvu, in valove odpuščanj, mora vlada gospodarstvu pri cenah energentov izdatneje pomagati. Jasno bi morala definirati tudi obseg pomoči za leto 2023."
Facebook
Ukrep so pričakovano podprle vse tri koalicijske poslanske skupine. V stranki Socialnih demokratov (SD) so za Bloomberg Adria dejali, da je na področju cen energije potrebna kombinacija več ukrepov, vsi pa vključujejo strogo spremljanje in regulacijo cen končnih produktov. "Ker so energenti in modeli oblikovanja njihovih cen različni, bo seveda treba poseči tudi po dodatnih ukrepih, kot so npr. neposredne spodbude ter pomoči za potrošnike in gospodarstvo, kakor jih pripravlja vlada v ločenih zakonih, ki bodo v kratkem obravnavani v DZ," so nam sporočili iz poslanske skupine SD.
V gibanju Svoboda pa pravijo, da je ukrep ključen za blažitev posledic draginje in zajezitev inflacije. "Ob ukrepih, ki jih je na tem področju že sprejela vlada (npr. pomoč kmetijstvu, regulacija cen goriv, zamejitev cen elektrike in zemeljskega plina), bomo v državnem zboru v kratkem odločali še o ukrepih za najranljivejše skupine prebivalstva, ki prinašajo izplačilo energetskega dodatka za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter za invalide, in o pomoči gospodarstvu zaradi povišanj cen električne energije in zemeljskega plina."
Ukrep podpirajo tudi v Levici, kjer so si želeli tudi regulacije cen kurilnega olja, vendar to zaradi pravil Evropske unije ni bilo mogoče.
Iz Slovenske demokratske stranke (SDS) odgovorov na naša vprašanja nismo prejeli.
.webp){kind=icon}
