Gurs: Ponudba nepremičnin bo slej kot prej presegla povpraševanje

Lani je bila na slovenskem nepremičninskem trgu že drugo leto zapored dosežena nova rekordna raven cen, kažejo podatki Geodetske uprave RS (Gurs). Kljub temu se je število sklenjenih kupoprodajnih poslov zmanjšalo za pet do deset odstotkov, kar kaže na postopno ohlajanje trga.

Število tržnih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je na ravni države v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za deset odstotkov. Zmanjšanje števila transakcij je bilo zaznati v vseh večjih mestih, najbolj pa v Ljubljani, kjer se je sicer občuten upad prodaje stanovanj pričel že konec leta 2021.

Število transakcij z zemljišči za gradnjo se je zmanjšalo za dobrih 15 odstotkov, kar gre pripisati manjšemu povpraševanju zaradi visokih cen zemljišč in visokih gradbenih stroškov ter manjšanja kupne moči prebivalstva, kaže pa tudi na postopno zmanjševanje gradbene aktivnosti v bodoče, so zapisali v poročilu. 

Cene nominalno višje skoraj za petino

Lani se je na slovenskem nepremičninskem trgu nadaljevala tudi visoka rast cen nepremičnin. Cene stanovanj so v primerjavi z letom 2021 nominalno zrasle za 19 odstotkov, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb za 17 odstotkov, cene hiš pa za 12 odstotkov. "Na tako rast cen v letu 2022 je vplivala predvsem izredna rast cen v prvi polovici leta, medtem ko se je rast cen v drugi polovici leta umirila," pojasnjujejo na Gursu. V drugi polovici lanskega leta so cene stanovanj v največjih mestih praktično stagnirale.

Tako se po njihovih besedah glede na upad števila transakcij, rekordne cene nepremičnin in manjše povpraševanje po zazidljivih zemljiščih zdi, da je bil v Sloveniji že v prvi polovici leta 2022 dosežen vrh nepremičninskega cikla in smo prešli v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja trga.

V primerjavi z letom 2015, ko je prišlo do zadnjega obrata cen nepremičnin, so bile lani v Sloveniji cene stanovanj višje že za 90 odstotkov, cene hiš za okoli 55 odstotkov, cene zazidljivih zemljišč za stanovanjsko gradnjo pa za okoli 65 odstotkov.

Ohlajanje cen tudi letos?

"Visoke cene nepremičnin in višanje obrestnih mer še naprej zmanjšujejo plačilno sposobno povpraševanje prebivalstva in investicijsko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah, zato je pričakovati, da se bo ohlajanje nepremičninskega trga nadaljevalo tudi letos," menijo pri Gursu. Prav tako pričakujejo, da se bo visoka rast cen stanovanjskih nepremičnin ustavila. "Ponekod bo zelo verjetno prišlo do stagnacije ali celo rahlega upada cen stanovanjskih nepremičnin, predvsem na sekundarnem trgu," napovedujejo.

Kot dodajajo, je težko napovedati, kdaj bo prišlo do takega upada trgovanja z nepremičninami, da bomo lahko govorili o krizi nepremičninskega trga. "To bo v veliki meri odvisno od dogajanja na primarnem stanovanjskem trgu v Ljubljani," so prepričani strokovnjaki na Gursu.

V glavnem mestu, ki narekuje trende na slovenskem nepremičninskem trgu, zaenkrat povpraševanje po novih stanovanjih še vedno presega ponudbo. Večina novih stanovanj se je prodala že v predprodaji oziroma v času gradnje, kažejo podatki. V zadnjem času pa je že zaznati manjše zanimanje za rezervacije stanovanj, ki so trenutno v gradnji.

V gradnji 5.500 stanovanjskih enot po državi

Po nekajletnem trendu zmanjševanja prodaje novih stanovanj, ki je bil posledica premajhne ponudbe novogradenj po vsej državi, je v prihodnje vendarle pričakovati večje število prodaj na primarnem trgu, napovedujejo na Gursu. To velja predvsem za Ljubljano, kjer je gradbena aktivnost v zadnjih letih zelo živahna, medtem ko je na ostalih območjih države bistveno manjša. "Več kot polovico vseh prodaj novih stanovanjskih nepremičnin v državi smo sicer že lani evidentirali na območju Ljubljane," pravijo v poročilu.

Na območju celotne države je trenutno po ocenah Gursa v gradnji približno 5.500 stanovanjskih enot, ki bodo končane v naslednjih dveh do treh letih. Več kot 90 odstotkov teh enot predstavljajo stanovanja v večstanovanjskih stavbah, preostanek pa različne vrste stanovanjskih hiš. Približno tri četrtine stanovanj v gradnji predstavljajo stanovanja, ki se gradijo za trg, četrtino pa neprofitna stanovanja.

"Če upoštevamo načrtovane novogradnje naj bi – ob predpostavki, da se uresničijo vsi napovedani projekti – v obdobju od treh do petih let prišlo na primarni trg še dodatnih sedem do osem tisoč stanovanjskih enot. Od tega skoraj pet tisoč v Ljubljani, več kot tisoč pa še v Kranju in Kopru," menijo na Gursu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar