Srbska centralna banka (Narodna Banka Srbije), ki jo vodi guvernerka Jorgovanka Tabaković, je povečala referenčno obrestno mero za 0,5 odstotka na 2 odstoka, da bi tako omejila nadaljnjo rast inflacije.
Osrednja banka je na seji izvršnega odbora še sklenila, da se stopnja na depozitne olajšave in stopnja na kreditne olajšave povečata za 0,5 odstotka na raven enega odstotka oziroma treh odstotkov, je Narodna Banka Srbije v Beogradu zapisala v sporočilu za javnost.
Bloomberg
“Izvršni odbor je s sprejemom takšne odločitve imel v mislih predvsem dejstvo, da so inflacijski pritiski na svetovnem in domačem tržišču vse večji in bolj ukoreninjeni, kot se je pričakovalo, kar zahteva dodatno zaostritev monetarnih pogojev, da bi omejili sekundarne učinke na inflacijska pričakovanja in nadaljnjo rast inflacije,” je še zapisala NBS.
Da bi omejili inflacijo v prihodnje oddobju, je izvršni odbor drugič zapored povečal referenčno obrestno mero NBS in tako zaostril omejevalno denarno politiko, ki se je začela spreminjati že oktobra lani. Takrat je centralna banka začela s postopnim povečevanjem povprečne ponderirane stopnje na odkupnih dražbah vrednostnih papirjev. Stopnja se je od takrat skupno povečala za 110 bazičnih točk oziroma 1,1 odstotka.
Inflacija v Srbiji je aprila poskočila na 9,6 odstotka, kar je dvakrat več od tolerančnega praga, ki se giblje od 1,5 odstotka do 4,5 odstotka. Marca so potrošniške cene zrasle za 9,1 odstotka na letni ravni.
Regulacija cen živil in omejitev izvoza
Centralna banka v Beogradu, ki je prejšnji mesec prvič dvignila ključno obrestno mero po letu 2013, je bila sprva zadržana do takšnih ukrepov, medtem ko so druge centralne banke v vzhodni Evropi začele denarno zategovanje že leta 2021. Glavni cilj osrednje banke je bil zaščititi podjetja in potrošnike pred višjo ceno zadolževanja.
Centralna banka se je osredotočala na jedrno inflacijo, ki izključuje izjemno nihanje cen hrane in energentov, ki pa je v marcu vendar bila višja od praga 4,5 odstotka. Vlada Ane Brnabić se je tako zatekla k regulaciji cen na nekatera živila, omejila je izvoz hrane in nekaterih kmetijskih pridelkov zaradi izjemno povečanega povpraševanja in zaradi motenj v dobavnih verigah ob vojni v Ukrajini.
Kot kaže, se je centralna banka zdaj odločila, da je omejitev inflacija bolj pomembna od spodbujanja gospodarske rasti, ki se počasi umirja, potem ko je bruto domači proizvod v prvem četrtletju na letni ravni zrasel za 4,3 odstotka. V zadnjem četrtletju 2021 je BDP na letni ravni zrasel za 7 odstotkov, izjemno pa je poskočil v drugem četrtletju 2021 in sicer kar za 13,7 odstotka.
Dvig ključne obrestne mere bi utegnil zmanjšati pritisk na srbski dinar. Centralna banka je tako v prvih štirih mesecih letošnjega leta prodala 2,27 milijarde evrov, da bi ohranila stabilnost tečaja domače valute.
Bloomberg
.webp){kind=icon}
