Prekinitev trgovine med Evropsko unijo (EU) in Kitajsko, ki bi povzročila povračilne ukrepe s kitajske strani, bi Nemčijo stala šestkrat več kot jo je brexit, kažejo izračuni nemškega inštituta za ekonomske raziskave IFO. V študiji so proučevali več scenarijev. Med temi tudi vračanje proizvodnje v Nemčijo in sosednje države (reshoring in nearshoring), ločitev EU od Kitajske ter scenarij trgovinske vojne med EU in Kitajsko.
Deglobalizacija nas dela revnejše
V primeru deglobalizacije - vračanja proizvodnje nazaj v Nemčijo (reshoring) ter v države članice EU-27, Turčijo in Severno Afriko (nearshoring) z makroekonomskega vidika povzroča precejšnje izgube za nemško gospodarstvo. Reshoring in nearshoring bi nemški realni BDP zmanjšala za 9,68 odstotka oziroma 4,17 odstotka. Vračanje proizvodnje v države v bližini (nearshoring) bi tudi zmanjšal realni BDP sosednjih držav. Ekonomsko bi trpeli tudi Kitajska in ZDA. Predvsem zato, ker je Nemčija ena najpomembnejših trgovinskih partneric ZDA in Kitajske.
''Deglobalizacija nas dela revnejše. Podjetja se ne bi smela brez potrebe obrniti stran od pomembnih trgovinskih partnerjev, ampak se namesto tega zanašati na posle iz drugih držav, da bi zmanjšali enostransko in kritično odvisnost od določenih trgov in avtoritarnih režimov,« pravi Lisandra Flach, soavtorica študije.
Enostranska ločitev EU od Kitajske
V primeru enostranske ločitve EU od Kitajske – ki je v modelu prikazana kot povečanje trgovinskih stroškov EU za uvoz iz Kitajske – bodo negativni učinki na realni BDP občutili v Nemčiji, na Kitajskem in v preostalih državah članicah EU. Realni BDP Nemčije bi se dolgoročno znižal za 0,52 odstotka, realni BDP Kitajske pa za 0,42 odstotka. V preostalem delu EU bi se realni BDP znižal v manjši meri, in sicer za 0,38 odstotka, preostanek sveta pa bi se večji gospodarski izgubi izognil. Ločitev EU od Kitajske bi tako povzročila štirikrat več gospodarske škode, kot jo je britanski izstop iz EU (-0,14 odstotka BDP).
Razmeroma obvladljivi učinki na nemški BDP so posledica predvidevanja dolgoročne preusmeritve trgovine. Nemška trgovina s Kitajsko bi v tem scenariju močno upadla, povečala pa bi se s preostalim svetom. Nemčija bi uvoz iz EU poveča za 2,25 odstotka, iz ZDA za 9,05 odstotka in iz preostalega sveta za 9,67 odstotka, kaže simulacija.
Scenarij trgovinske vojne
V scenariju trgovinske vojne med EU in Kitajsko, ko bi Kitajska uvedla primerljive povračilne ukrepe zoper EU, bi Kitajska dolgoročno utrpela skoraj dvakrat večji upad BDP kot v enostranskem scenariju. Nemčija in preostali del EU bi v dvostranskem scenariju prav tako utrpela večje gospodarske izgube. Nemški BDP bi upadel za 0,81 odstotka in evropski za 0,53 odstotka. Na drugi strani evropsko-kitajska trgovinska vojna ZDA in preostalega sveta skoraj ne bi prizadela. Za nemško gospodarstvo bi bili negativni učinki trgovinske vojne med EU in Kitajsko glede na BDP skoraj šestkrat večji od ocenjenih stroškov brexita.
Kdo bi največ izgubil
Največji poraženec trgovinske vojne bi bila avtomobilska industrija, ki bi izgubila 8,47 odstotka dodane vrednosti oziroma 8,3 milijarde dolarjev. Sledili bi proizvajalci transportne opreme, ki bi izgubili 5,14 odstotka dodane vrednosti oziroma približno 1,5 milijarde dolarjev. V strojništvu bi izgubili 4,34 odstotka vrednosti oziroma 5,2 milijarde dolarjev. V primeru bilateralne ločitve bi pridobil zgolj kmetijski sektor.
''Če želi Nemčija kot izvozna država preoblikovati svoj poslovni model, nacionalizacija dobavnih verig ni rešitev, ki bi pomagala gospodarstvu. Bolj obetavno je sklepati strateška partnerstva in sporazume o prosti trgovini s podobno mislečimi državami, kot so ZDA. To bi moral biti cilj nemške in evropske gospodarske politike,'' meni Florian Dorn, soavtor študije.
.webp){kind=icon}
