Evroobmočje bo podleglo recesiji ne glede na morebitne prekinitve dobave ruskega plina, po navedbah Bloomberga pravijo pri nizozemski finančni družbi ING. Predvidevajo, da bo ta napoved omilila prihodnje dvige obrestnih mer, ki jih v boju z inflacijo načrtuje Evropska centralna banka (ECB).
"Dolgo pričakovano ekonomsko okrevanje evroobmočja je preklicano," je v četrtkovi objavi zapisal ekonomist Carsten Brzeski. "Trenutni faktorji tveganja po vsej verjetnosti ne bodo kmalu izginili."
Pri ING so znižali svojo napoved rasti evroobmočja na 2,6 odstotka, recesijo pa napovedujejo "ob koncu leta". Enak odstotek navaja tudi junijska anketa Bloomberga, v kateri so za napoved vprašali 54 ekonomistov. To je 0,2 odstotka manj kot v letu 2021. V letu 2023 ekonomisti napovedujejo 2,1-odstotno rast, v letu 2024 pa 1,9-odstotno. Brzeski dodaja, da "napoved ne vključuje popolne prekinitve ruske dobave plina in nafte".
Vlagatelji so vse bolj zaskrbljeni, da bo energetska kriza pahnila regijo v gospodarsko ohlajanje. Resnejši ekonomski šok bi otežil namere ECB po zategovanju monetarne politike, lahko bi se povečal razkorak med obrestnimi merami v ZDA in Evropi. Ob teh skrbeh vrednost evra pada in je blizu izenačitve z dolarjem.
Brzeski pričakuje, da bo ECB uspela dvigniti obrestne mere za sto bazičnih točk pred koncem leta. Stave na finančnih trgih glede višanja obrestnih mer za več kot 140 bazičnih točk so se znižale za pol odstotne točke od sredine junija, piše Bloomberg.
"Grozeča recesija, tako v evroobmočju kot v ZDA, bo skupaj z dvomi o vzdržnosti dolgov v evroobmočju verjetno preprečila ECB, da po začetni normalizaciji nadaljuje s svojim načrtom. V letu 2023 bodo obrestne mere verjetno ostale na mestu," pravi Brzeski.
.webp){kind=icon}
