Kdo so novi oligarhi, ki ščitijo Putina?

O vojni v Ukrajini se ne govori. Sledi neoimperliatične vojne, za katero kremeljski režim zatrjuje, da je defenzivna, češ da je bila izzvana s strani agresivnega (in dekadentnega) Zahoda, so na ulicah Moskve sistematično in temeljito izbrisane. Propagandna mašinerija je zverinsko prelivanje krvi le dobrih tisoč kilometrov od kozmopolitske prestolnice nekoč mogočne države odstranila s kirurško natančnostjo, ki jo je v preteklosti izpilila kot podaljšek varnostno-represivnih organov.

Aleksej Venediktov, nekdanji urednik radia Odmev Moskva, je novinarju New York Timesa pojasnil, da je ruska vlada iz javne sfere izbrisala sleherno sled o vojni. "O tej vojni se večinoma govori na televiziji ali na Telegramu, ni pa je na ulici, o njej se ne govori niti v kavarnah in restavracijah, ker je o njej nevarno govoriti, saj so zakoni represivni," je novinarju zaupal urednik, čigar radio je lani postal žrtev te represivne zakonodaje.

 

 

 

O vojni se ne razpravlja oziroma to ni pretirano pametno. Časi diktature, za katero se je zdelo, da jih je Rusija nekoč pospravila na smetišče zgodovine, se pod putinističnim režimom vračajo na velika vrata.

Prehranska draginja poganja inflacijo

A represija in propaganda ne moreta zakriti poglabljajočih težav ruskega gospodarstva in posledično rublja. Ruska centralna banka je konec iztekajočega tedna dvignila obrestno mero z dvanajstih na trinajst odstotkov, kar je že drugi dvig v zadnjem mesecu. Običajne Ruse poleg plehnatih krst, v katerih so se nekoč z afganistanske, danes pa z ukrajinske fronte vračajo njihovi sinovi, najbolj skrbi gospodarska situacija v državi.

Prehranska draginja oziroma inflacija, ki po merjenju neodvisnega centra za analizo javnega mnenja Levada najbolj skrbi 53 odstotkov anketirancev, je znova v porastu. Če je bila centralna banka v avgustu prisiljena v izredno zvišanje obrestne mere zaradi prostega pada rublja, je bil zadnji dvig posledica naraščajočih inflacijskih pritiskov, navaja Wall Street Journal.

Vojni izdatki, zahodne sankcije, drsenje tečaja rublja in pomanjkanje delovne sile zaradi bojevanja na ukrajinski fronti je toksični koktajl, ki je raven inflacije v avgustu potisnil na 5,2 odstotka, medtem ko je bila ta še aprila na (tudi za EU) zavidljivo nizkih 2,3 odstotka.

 

 

"Dvig cen hrane v septembru je izjemen," novinarju ameriškega časnika zaupa Moskovčanka. Čeprav se oblast na vse pretege trudi, da posledice vojne ne bi prizadele gmotnega statusa prebivalstva, medtem ko njegova medijska mašinerija za vse tegobe Ruske federacije krivi militaristični Zahod, je prav naraščajoča inflacija najbolj jasen odraz neučinkovitosti naporov kremeljske vrhuške.

Sadje in zelenjava sta bila avgusta za petino dražja kot pred letom dni, piščanec za približno 15 odstotkov, jajca so dražja za 12 odstotkov, kažejo uradni vladni podatki. Potovanja v tujino so bila po letošnji strmi depreciaciji rublja dražja za skoraj 40 odstotkov.

'Zakaj so vse skupaj sploh začeli?'

Na drugem mestu ankete ruskih strahov je 29 odstotkov Rusov navedlo, da jih skrbi vojna oziroma ukrajinska morija, ki je po ameriških ocenah v devetnajstih mesecih zahtevala 120 tisoč ruskih življenj in dodatnih 180 tisoč ranjenih. Vsega skupaj 300 tisoč ljudi, katerih življenja, če ne končana, so tako ali drugače nepovratno zaznamovana z vojno. V zameno za človeško žrtev so bile ozemeljske pridobitve ruskih okupatorjev, ki so pričakovali kratko in uspešno ofenzivo, doslej pičle.

"Zakaj so vse skupaj sploh začeli," se tako kot mnogi Rusi, sprašuje Moskovčanka, s katero je spregovoril ameriški novinar.

Bloomberg Mercury

 

Putin je spodleteli junijski puč preživel, njegov režim pa se je obdržal oziroma po javnomnenjskih raziskavah celo okrepil. Medtem ko je vodja oborožene vstaje in plačancev skupine Wagner, Jevgenij Prigožin, mrtev, Putina podpira preko 80 odstotkov Rusov. Pa vendar je med največjimi skrbmi Rusov na tretjem mestu tudi zimzelena korupcija.

Prigožin je z neuspelim pučem osuplemu svetu razkril, kako ranljiv je režim nekdanjega agenta KGB; še najbolj nazorno pa je to demonstriral Putinu, ki v mesecih po vstaji ne izgublja časa s preurejanjem oligarhičnih struktur.

Putinovi oligarhi, ki veljajo za nekakšno aristokracijo, so sestavni del oblasti, saj zasedajo najpomembnejše položaje v tamkajšnjem gospodarstvu. Gre za elito, ki skrbi za izvajanje navodil režima z vidika upravljanja podržavljenega premoženja, ki jim ga je ta v zameno za lojalnost podelil v upravljanje.

Obenem pa so oligarhi tudi vir korupcije, ki spodkopava zaupanje v državni aparat. Ker Putin najbolj ceni lojalnost, za Carnegie politiko navaja Aleksandra Prokopenko, ga je izziv njegovi oblasti spodbudil k čistkam v vrstah oligarhov.

Rusija doslej izgubila 243 milijard dolarjev

Analitičarka navaja, kako je Putin zaplenjeno premoženje in proizvodna sredstva zahodnih družb porazdelil med njemu lojalno družbeno elito, s čimer jih je vezal na obstoj režima. A puč je razkril razpoke v tej nenapisani zavezi, zato v Rusiji poteka nova faza porazdelitve ekonomskega premoženja in posledično izoblikovanje novih elit. Od začetka vojne se je z ruskega trga umaknilo preko tisoč zahodnih družb, poroča televizijska mreža CNN.

Samo lani je iz države na ta račun odteklo 243 milijard dolarjev premoženja, od tega je bilo kar 47 milijard dolarjev prenesenih v tujino s strani fizičnih oseb – Putinovih (nekdanjih) oligarhov.  

V skladu z zakonom, ki je bil sprejet po invaziji na Ukrajino, morajo tuja podjetja, ki želijo zapustiti ruski trg, prodati svoje premoženje za polovico njegove vrednosti in desetino prihodkov od prodaje plačati državi. Pivovarna Heineken se je denimo odločil za poenostavitev izstopa iz sankcionirane države, zato je svoje tamkajšnje operacije prodal za en evro.

Energetskih podjetij, finski Fortum in nemški Uniper, imata novo vodstvo, povezano s Putinovim sodelavcem Igorjem Sečinom, izvršnim direktorjem naftnega velikana Rosneft. Premoženje francoskega prehrambnega koncerna Danone je podedoval nečak čečenskega voditelja Ramzana Kadirova (ta naj bi bil po navedbah ukrajinskih obveščevalcev v kritičnem stanju), medtem ko je Baltika, ruska podružnica danskega pivovarja Carlsberg, pripadla Putinovemu staremu prijatelju Tajmurazu Bollojevu.

Tudi ta nova elita oligarhov, ki je poleg omenjenih sestavljena tudi iz lojalistov v varnostni službi FSB in vojnih veteranov vojne v Ukrajini, je na Putinov režim vezana po istem principu kot vse prejšnje, pravi Prokopenko. Če in ko bo režim zašel v novo krizo, bodo družbene elite strnile vrste in ga zaščitile, saj s tem, ko ga vzdržujejo, posredno ščitijo svoje položaje in premoženje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar