.webp){kind=icon}
Ob koncu prejšnjega tedna so voditelji držav Evropske unije (EU) na zasedanju Evropskega sveta med drugim skušali oblikovati industrijski načrt, ki bi v okviru zelenega dogovora odgovoril na protekcionistično podnebno politiko Združenih držav Amerike (ZDA).
Evropa mora izboljšati konkurenčnost, zlasti na pomembnem izvoznem področju zelene tehnologije (cleantech, angl.), so si enotni voditelji držav članic. Čeprav Evropa velja za vodilno na tem področju, bi lahko zakonodaja ameriškega predsednika Joeja Bidna ta primat ogrozila, saj poleg zajetnih investicij v zeleni prehod obenem omejuje tujo konkurenco na tem področju. Avgusta lani sprejet zakon o zmanjševanju inflacije (Inflation Reduction Act – IRA, angl.) med drugim predvideva 369 milijard dolarjev investicij v zeleno tehnologijo in čisto energijo, a pri tem prednostno obravnava ameriška podjetja oziroma izdelke ameriškega izvora.
Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen sicer pozdravlja napredek ZDA na področju podnebne nevtralnosti, "vendar ni skrivnost, da so elementi zakona o zmanjševanju inflacije sprožili številne pomisleke v zvezi z nekaterimi ciljno usmerjenimi spodbudami za podjetja", je pojasnila januarja v govoru na letošnjem Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu.
Bloomberg
"Evropska unija bo okrepila svojo strateško suverenost in naredila svojo gospodarsko, industrijsko in tehnološko bazo primerno za zeleno in digitalno tranzicijo," pa je 9. februarja na podlagi predloga Evropske komisije o industrijski strategiji sklenil Evropski svet.
To usmeritev podpira tudi Slovenija, a ne le zaradi odziva na ameriško zakonodajo, so nam sporočili z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. "Gre tudi za to, da se nadoknadi zaostanek v vlaganjih v raziskave, razvoj in inovativnost v zadnjih dveh desetletjih. Nova evropska industrijska politika je, po našem mnenju, nujna, da se Evropi povrne njen industrijski in inovacijski primat," pravijo.
Kako bo IRA škodila evropskim podjetjem?
Bidnov zakon poleg zmanjšanja ameriških ogljičnih izpustov za 40 odstotkov do leta 2030 cilja tudi na krepitev ameriške proizvodnje, kar skušajo doseči z vladnimi investicijami, olajšavami in subvencijami, ki dajejo prednost ameriškim podjetjem.
Primer tega je predvidena subvencija za nakup električnega avtomobila. IRA ameriškemu potrošniku, ki kupuje električni avto, prispeva 7.500 dolarjev, a le ob pogoju, da gre za električni avto ameriške izdelave. Natančneje, IRA zahteva, da je 40 odstotkov kritičnih komponent za izdelavo baterije pridobljenih v ZDA ali državah, s katerimi imajo ZDA sklenjene prostotrgovinske sporazume; do leta 2026 bo ta delež narastel na 80 odstotkov. Poleg tega mora biti več kot 50 odstotkov baterije sestavljene v ZDA ali njenih trgovinskih partnericah, do leta 2028 pa sto odstotkov.
Evropska podjetja, v danem primeru na primer Volkswagen, bodo tako na največji potrošniški trg na svetu vstopala z zaostankom, razen če bodo proizvodnjo preselila čez lužo. To je za Evropo še posebej problematično na področju zelenih tehnologij, kot so električna vozila, saj se prav tu EU želi pozicionirati kot vodilna izvozna sila. Trenutno je v EU izdelana dobra četrtina električnih vozil, medtem ko jih ZDA proizvedejo približno desetino.
Ker so podobne subvencije in finančne vzpodbude predvidene tudi na področju čistega vodika, sončne in vetrne energije ter zajema ogljika, EU skrbi, da bi se investicije in podjetja preselila v ZDA. Še več, to se je že pričelo dogajati: Švedski startup Northvolt, ki izdeluje litij-ionske baterije, in špansko energetsko podjetje Iberdrola sta že preusmerila poslovanje in investicije v ZDA, poroča Bloomberg.
Evropski odgovor
Evropska komisija je v začetku februarja predstavila svoj industrijski načrt zelenega dogovora (Green Deal Industrial Plan, angl.), ki bo skušal ohraniti evropsko konkurenčnost na področju zelene tehnologije. Ta je trenutno najhitreje rastoč naložbeni sektor v Evropi, ki je samo med letoma 2020 in 2021 podvojil svojo vrednost, je v Davosu pojasnila von der Leyen.
Po njenem mnenju je ambiciozna ameriška zakonodaja – pa tudi podnebne investicije Japonske, Indije, ZDruženega kraljestva in Kanade – dobra novica za planet, z ameriškimi partnerji pa potekajo pogajanja o iskanju rešitev za nekonkurenčne pogoje poslovanja, ki jim EU ugovarja. Ena od evropskih pobud je, da bi tudi evropska podjetja in električna vozila, izdelana v EU, lahko koristila ugodnosti zakona o zmanjševanju inflacije. "Naš cilj bi moral biti preprečiti motnje v čezatlantski trgovini in naložbah," pravi von der Leyen.
Strategija Evropske komisije je sestavljena iz štirih stebrov: regulacije, financiranja, spretnosti in trgovine. Pri regulativnem stebru sta ključna pospešitev izdajanja dovoljenj in druge birokracije ter izboljšanje dostopa do sredstev za mala in srednje velika podjetja, predvsem na področju zelene tehnologije. Investicije bodo ciljno usmerjene na podlagi smernic zakona o industriji neto ničelnih izpustov (Net Zero Industry Act, angl.), von der Leyen pa obljublja lažje izračune, preproste postopke in pospešene odobritve.
Zbiranje financ je dolgoročnejša postavka, zato je na kratek rok predvsem pomembna ocena prioritet, ki bo omogočila hitro in ciljno usmerjeno pomoč najpomembnejšim projektom na področju zelenih tehnologij. Evropski svet je že na decembrskem zasedanju ugotovil, da je dolgoročni izziv za Evropo zapiranje vrzeli v rasti in inovacijah v primerjavi s preostalim svetom.
Slovensko ministrstvo za gospodarstvo je odprto do večje prožnosti pravil državnih pomoči, "ki bi omogočila ustrezno spodbudo investicij za doseganje zelenega prehoda tudi v slovenskem gospodarstvu, vendar mora biti prilagoditev začasna in ustrezno usmerjena", so sporočili. Poudarjajo še, da je treba paziti na nevarnost fragmentacije notranjega trga in na ohranitev konkurenčnih pogojev.
Tretji steber predvideva izboljšanje kompetenc delovne sile, saj rast tehnologije zahteva rast veščin, ki so potrebne za izvedbo zelenega prehoda. Četrti steber se naslanja na robustne mehanizme mednarodne trgovine in stremi k njihovi krepitvi, saj zeleni prehod zahteva močne in odporne globalne dobavne verige.
"Mednarodne agencije za energijo ocenjujejo, da bo trg za množično proizvodnjo tehnologije za čisto energijo do leta 2030 vreden okoli 650 milijard dolarjev na leto, več kot trikrat več kot danes," pravi von der Leyen. "Da bi prehiteli konkurenco, moramo še naprej vlagati in krepiti našo industrijsko bazo ter narediti Evropo prijaznejšo do naložb in inovacij; to je tisto, kar vlagatelji pozorno spremljajo na različnih trgih čiste tehnologije."
