.webp){kind=icon}
Svetovna banka je dodatno znižala napoved svetovne gospodarske rasti v letošnjem letu. Ob tem je opozorila, da je pred nami nekaj let "nadpovprečne inflacije in podpovprečne rasti", kar bi lahko negativno vplivalo predvsem na gospodarstva manj razvitih držav.
V najnovejši napovedi za letos napovedujejo 2,9-odstotno rast, kar je za dodatne 0,3 odstotne točke manj kot v aprilski napovedi. Ob začetku leta je svetovna banka napovedala, da bo svetovno gospodarstvo raslo s 4,1-odstotno stopnjo. Napoved so znižali zaradi višanja cen energentov in hrane, motenj v dobavnih verigah, ki jih je sprožila ruska invazija na Ukrajino ter zaradi napovedi centralnih bank o zaostrovanju monetarne politike.
ZDA in evroobmočju napovedujejo 2,5-odstotno rast
Scetovna banka je ameriškemu gospodarstvu za letos napovedala 2,5 odstotka, kar je 1,2 odstotne točke manj kot v predhodni projekciji. Rast v evroobmočju naj bi se upočasnila prav tako na 2,5 odstotka, kar je 1,7 odstotne točke manj kot januarja.
Kitajsko gospdoarstvo naj bi letos raslo po 4,3-odstotni stopnji, napoved rasti pa so znižali predvsem zaradi koronavirusnih omejitev, ki so bile uvedene pred kratkim v večjih kitajskih mestih.
Poleg tega naj bi se ukrajinsko gospodarstvo letos skrčilo za 45,1 odstotka, rusko pa za 8,9 odstotka.
Malpass: Soočamo se z visoko inflacijo in hkrati z upočasnjeno rastjo
"Svetovno gospodarstvo je spet v nevarnosti," je zapisal predsednik svetovne banke David Malpass v uvodu poročila o globalnih gospodarskih obetih. "Soočamo se z visoko inflacijo in hkrati z upočasnjeno rastjo. Tudi če se izognemo globalni recesiji, bi lahko bolečina stagflacije vztrajala še nekaj let – razen če se bi naenkrat močno povečala ponudba," je zapisal Malpass.
Svetovno gospodarstvo se je leta 2021 povečalo za 5,7 odstotka, medtem ko je leto prej koronavirusna pandemija sprožila najglobljo svetovno recesijo po drugi svetovni vojni.
"Številne države se bodo težko izognile recesiji," je dejal Malpass in dodal, da negativni šoki v zadnjih dveh letih pomenijo, da bo realni dohodek na prebivalca leta 2023 ostal pod ravnmi pred koronavirusno epidemijo v približno 40 odstotkih gospodarstev v razvoju.
Letos je že več kot 60 monetarnih ustanov po svetu (vključno z britansko centralno banko in ameriškim Fedom) zvišalo obrestne mere. Evropska centralna banka (ECB) naj bi po besedah njene predsednice Christine Lagarde obrestne mere lahko začela zviševati v juliju.
