Nemčija z naslednjim letom uvaja kapico na cene plina in elektrike za gospodinjstva in podjetja, največji plinski trgovec Uniper pa po nacionalizaciji potrebuje novo dokapitalizacijo. Največje gospodarstvo v Evropi je epicenter energetske krize, ki jo je povzročila prekinitev dobave plina iz Rusije.
Paket vladnih ukrepov za omejitev učinkov krize predvideva 54 milijard evrov v obliki subvencij, začenši s 1. marcem, sredstva za januar in februar pa bodo obračunana retroaktivno, poroča Bloomberg. Pomoč pri položnicah za elektriko bo delno financirana iz naslova davkov na presežne dobičke pri proizvodnji elektrike, ki naj bi po navedbah nemških uradnikov presegli deset milijard evrov. Obdavčene bodo vse oblike proizvodnje elektrike z izjemo plina in premoga.
Cene plina za gospodinjstva bo omejena pri 12 centih na kilovatno uro za 80 odstotkov lanskoletne porabe, za podjetja pa za 70 odstotkov lanske porabe. Cene elektrike so omejene pri 40 centih na kilovatno uro. Kapice bodo v veljavi do aprila 2024.
Pred uvedbo mora paket ukrepov sprejeti tudi zgornji dom nemškega parlamenta, ki bo o tem odločal 16. decembra.
Dodatna sredstva bo vlada morala najti tudi za plinskega velikana Uniper, ki potrebuje 25 milijard evrov dodatnega kapitala, saj začetna dokapitalizacija v višini osmih milijard evrov ne bo zadostovala za stabilizacijo podjetja, so danes sporočili v izjavi za javnost.
"Kapitalski ukrepi, glede katerih smo se dogovorili z vlado, bodo končali mesece negotovosti za naše podjetje in naše stranke," je dejal izvršni direktor Uniperja Klaus-Dieter Maubach. "Vladna pomoč bo Uniperju omogočila, da še naprej dobavlja plin svojim strankam po pogojih, ki smo se jim zavezali pred vojno."
Uniper je bil med najbolj prizadetimi podjetji zaradi zmanjšanega ruskega pretoka. V prvih devetih mesecih je družba, ki jo je nemška vlada prevzela od finskega Fortuma, beležila neto izgubo v višini 40 milijard evrov.
S pomočjo Arneja Delfsa, Kamila Kowalczeja in Vanesse Dezem.