E-pismo: Že po desetih dneh leta 2026 sem izmozgan

Dobro jutro. Kot da leto 2025 ni bilo dovolj viharno, se je 2026 začelo še bolj divje. Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto vstopil zelo agresivno. Najprej je tretjega januarja presenetil z operacijo v Venezueli, s katero so zajeli zdaj že nekdanjega predsednika Nicolasa Madura. Maduro je bil diktator, ki je z vodenjem, svojo ultra levičarsko ideologijo, stradanjem in ustrahovanjem prebivalstva, po ocenah Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, povzročil beg skoraj osem milijonov Venezuelcev.

Tudi po porazu na volitvah je Maduro ostal na oblasti. Vseeno gre za nezakonito dejanje Trumpa, ne zgolj z vidika mednarodnega prava, ampak tudi ameriške zakonodaje. ''Na tej podlagi želijo Američani utemeljiti to dejanje tudi z obtožnico Madura, v resnici pa pomeni popolnoma nove razmere, kjer se ne spoštuje niti mednarodnega niti nacionalnega prava, kjer se postavlja v ospredje prioritete ene administracije in to pomeni skrajno nestabilnost,'' je za Bloomberg Adria TV povedal profesor na Fakulteti za družbene vede Tomaž Deželan. Pravi, da gre za novo variacijo Monroejeve doktrine, ki jo je Trump poimenoval Donrojeva.

Dejanje ima skrb vzbujajočo težo, še posebej, ker ga je izvedla najvplivnejša demokracija, ki je bila po drugi svetovni vojni ključna pri izgradnji in uveljavitvi svetovnega reda. Nevaren precedens bi lahko k podobnim dejanjem opogumil druge države oziroma režime. Trump tudi ni ponudil nekih prepričljivih pojasnil. Najprej je hvalil izjemno vojsko ...

Jasna je le nejasnost

Prvi razlog je bil boj proti narkoterorizmu. Čeprav je skozi Venezuelo v ZDA res vodila pot za nelegalne droge, je izgovor precej piškav. Sploh ob upoštevanju nedavne pomilostitve nekdanjega predsednika Hondurasa, ki je bil v 2024 obsojen zaradi trgovine z drogami. Trump je kmalu zašel na temo nafte. Če preskočim še navedbe o ukradeni nafti in kako bodo trgovali z nafto in kdo bo z njo služil.

Ključno vprašanje, če zanemarimo pravnega, je, kaj to pomeni za prebivalce Venezuele? Zatirani so zajetje Madura praznovali, medtem ko zatiralci obsojali. Ker na oblasti ostaja Madurova stranka, je jasna zgolj nejasnost.

In tu je še vprašanje, kdo bo naslednji, in tu bi pričakoval, da bodo bolj diplomatski. V administraciji niso ovinkarili. Omenjeni sta bili še Kolumbija, Kuba, pozabili niso na Mehiko, ter šok, Trump si še naprej želi Grenlandijo. "ZDA Grenlandijo potrebujemo z vidika nacionalne varnosti," je pred dnevi rahločutno povedal Trump.

Pa zakaj Grenlandija?

"Ta administracija že od prvega dne govori o krepitvi obrambe ZDA v Atlantiku in Tihem oceanu," je povedal Terry Haines, ustanovitelj agencije Pangaea Policy. "Grenlandija tu igra pomembno vlogo, saj tako na Atlantiku, v Evropi, še bolj pa prek Arktike velja za prvo obrambno linijo pred Kitajsko in njenimi vazali, kot je Rusija."

Bloomberg

Po navedbah Bloomberga ZDA, opogumljene s taktičnim uspehom venezuelske akcije, pripravljajo predloge za skupne projekte na področju rudarjenja redkih mineralov pa tudi izgradnjo hidroelektrarn in drugih energetskih projektov. Haines še meni, da se bo krepitev ameriškega vpliva sprva odrazila prav na ta način. Različni viri navajajo, da bo Washington najbrž poskušal zaobiti København z neposrednim nagovarjanjem vlade v Nuuku. Z obljubo finančnega paketa, ki bi nadomestil in presegel dansko letno subvencijo, bi ZDA kupile lojalnost lokalne vlade in spodbudile osamosvojitvene težnje Grenlandije, ki bi nato vstopila v ekskluzivni varnostni pakt z ZDA, smo še pisali.

Nekateri ocenjujejo, da je Trumpovo bolj agresivno vedenje odvračanje pozornosti od težav na domačem političnem parketu. Zelo aktualna je trenutno afera objave dokumentov prestopnika Jeffreyja Epsteina. Do zadnjega roka je Ameriško ministrstvo za pravosodje razkrilo le nekaj več kot 12 tisoč dokumentov, več kot dva milijona pa jih še vedno niso objavili.

Obalna straža ZDA

Čeprav gre za precej nejasno in neugodno stanje v svetovnem redu, je vseeno mogoče najti nekaj svetlih točk. Trump je z ignoriranjem prava nastavil ogledalo diktatorjema Vladimirju Putinu in Xi Jinpingu. Zajetje 'ruske' ladje pred dnevi pa je prvič, da so ZDA zajele tanker, ki je plul pod zastavo države. Zajetje bi lahko privedlo do kolapsa flote (tankerjev) v senci, ki prevažajo sankcionirano rusko, venezuelsko in iransko nafto. Umik te nafte s trga pa bi lahko močno vplival na razplet vojne v Ukrajini in dogajanje v Iranu. V Iranu ravno v zadnjih dneh potekajo eni največjih protestov v zadnjih letih.

Pa ne pozabite, da niti leto ni minilo od Trumpove inavguracije. Že po desetih dneh Donrojeve doktrine sem izmozgan.

Lep in miren preostanek vikenda.