Prebivalci venezuelske prestolnice Caracas so poročali o glasnih eksplozijah in letalih, ki so preletela mesto, na več območjih pa so se pojavili izpadi električne energije.
Ljudje so poročali tudi o streljanju na več območjih Caracasa, vključno z mestoma Higuerote in La Guaira v bližini prestolnice.
Nekateri mediji navajajo, da naj bi bilo več eksplozij slišati v okrožju La Carlota, kjer se nahaja oporišče venezuelskih zračnih sil. Odjeknile naj bi tudi v največjem vojaškem oporišču v državi Fuerte Tiuna, ki leži zahodno od Caracasa.
Preberi še
Trump razglasil zaprtje venezuelskega zračnega prostora
Predsednik ZDA stopnjuje pritisk na Venezuelo. Se približuje napad?
29.11.2025
Ameriški oblaki nad venezuelsko obalo: se ZDA pripravljajo na invazijo Venezuele?
Pred venezuelsko obalo je trenutno približno 10 tisoč ameriških vojakov.
05.11.2025
Po poročanju Reutersa je v južnem predelu mesta, v bližini velikega vojaškega oporišča, zmanjkalo električne energije. Predsednik Nicolas Maduro je razglasil izredne razmere v državi in mobiliziral obrambne sile, ameriški predsednik Donald Trump zatrjuje, da so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države.
Vložena obtožnica
Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da je bila proti Maduru in njegovi ženi Cilia Flores vložena obtožnica.
Venezuelski voditelj se sooča z obtožbami o "zaroti za narkoteroristično kriminaliteto, zaroti za uvoz kokaina, posedovanju orožja ter zaroti proti Združenim državam," je dejala.
Eksplozije v Caracasu
Incidenti so se začeli okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času, ko so prebivalci Caracasa slišali prva letala in detonacije. Eksplozije so se zgodile v bližini vojaških postojank, so Bloombergu povedali viri.
Venezuelsko ministrstvo za informiranje se ni takoj odzvalo na prošnjo za komentar. Bela hiša in Pentagon se prav tako nista takoj odzvala na prošnje za komentarje o razmerah v Venezueli.
Ameriški predsednik je Venezuelo obtožil, da prihodke od nafte uporablja za financiranje vrste kriminalnih dejavnosti, vključno s preprodajo drog in terorizmom. V okviru Trumpove kampanje pritiska so ameriške sile izvedle napade na domnevne ladje za preprodajo drog, v katerih je bilo ubitih več kot 100 ljudi, in zasegle dva tankerja za nafto. Venezuela je obtožbe zanikala in ameriška dejanja označila za nezakonita.
V zadnjih tednih so ZDA povečale pritisk na venezuelskega predsednika z uvedbo sankcij proti njegovim sorodnikom in kitajskim podjetjem, ki poslujejo z venezuelsko naftno industrijo.
V petek se je, glede na gibanje ladij, ki ga je v petek spremljal Bloomberg, najmanj sedem tankerjev, namenjenih v Venezuelo, vrnilo nazaj, saj so se napetosti med ZDA in južnoameriško državo stopnjevale. To se pridružuje štirim, ki so ustavile potovanja v Venezuelo takoj po vkrcanju ameriških sil na plovilo Skipper sredi decembra.
CBS, Reuters: napad odredil Trump
Venezuelska vlada je ZDA obtožila napadov na njeno ozemlje in prebivalstvo. Vlada predsednika Madura je pozvala "politične in družbene sile", naj odgovorijo na napade, je zapisano v izjavi.
Ameriški predsednik Trump je odredil napade na lokacije v Venezueli, poročata CBS in Reuters, ki se sklicujeta na neuradne vire v ameriški vladi.
Bloomberg
Trump: 'Zajeli in odpeljali smo ga'
Trump je na družbenem omrežju o napadu na Venezuelo zatrdil, da so venezuelskega predsednika zajeli:
"Združene države Amerike so uspešno izvedle obsežen napad na Venezuelo in njenega voditelja, predsednika Nicolasa Madura, ki je bil skupaj z ženo ujet in odpeljan iz države. Ta operacija je bila izvedena v sodelovanju z ameriškimi organi pregona. Podrobnosti sledijo. Danes ob 11. uri bo v Mar-a-Lagu tiskovna konferenca. Hvala za vašo pozornost do te zadeve! Predsednik DONALD J. TRUMP"
Marca 2020 je ameriško ministrstvo za pravosodje obtožilo Madura in druge venezuelske uradnike trgovine s prepovedanimi drogami. Trumpova administracija je lani nagrado za prijetje Madura dvignila na 50 milijonov dolarjev.
Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je sporočila, da venezuelska vlada ne ve, kje sta Maduro in njegova žena, ob tem pa je od ZDA zahtevala dokaze, da sta še vedno živa. To je bilo prvo ameriško neposredno posredovanje v Latinski Ameriki po letu 1989, ko je ameriška vojska vdrla v Panamo in z oblasti odstranila takratnega vojaškega vodjo Manuela Noriego.
MZEZ: 'Podatkov o Slovencih v Venezueli nimamo'
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve razmere v Venezueli aktivno spremlja dogajanje, so nam sporočili vladni predstavniki.
"Državljani, ki potujejo ali prebivajo v tujini, tega niso obvezani poročati ministrstvu, zato podatka o številu nimamo," so nam odogovorili na vprašanje, ali se po njihovih podatkih v Venezueli nahajajo slovenski državljani. Državljanom sicer priporočamo, da se pred potjo v tujino registrirajo na spletnem obrazcu, a "za Venezuelo v temu trenutku ni vpisan nihče", pojasnjujejo. "Prav tako se za konzularno pomoč, na veleposlaništvu v Braziliji, ki je akreditirano za Venezuelo, ni obrnil nihče."
Vsem, ki se nahajajo ne temu območju pa svetujejo, da ostanejo na varnem ter spremljajo razmere.
Dvomi o zakonitosti napada
Marc Weller, direktor možganskega trusta Chatham House in profesor mednarodnega prava na Univerzi v Cambridgeu, je za Bloomberg dejal, da mednarodno pravo prepoveduje uporabo sile kot sredstva nacionalne politike. "Razen mandata ZN iz VII. poglavja je sila na voljo le kot odgovor na oborožen napad ali morebiti za reševanje prebivalstva, ki mu neposredno grozi iztrebljenje. Jasno je, da oborožena operacija proti Venezueli ne izpolnjuje nobene od teh zahtev. Interes ZDA za zatiranje trgovine z drogami ali trditve, da je bila Madurova vlada v bistvu zločinsko podjetje, ne ponujajo nobene pravne utemeljitve," je ocenil strokovnjak.
Prejšnje trditve ZDA o samoobrambi med invazijami na Grenado in Panamo so bile "lažne in ovržene," je dodal.
Protesti proti unilateralnem posegu
Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v objavi na omrežju X zapisal, da njegov narod obsoja napade in "nujno zahteva odziv mednarodne skupnosti na zločinski napad ZDA na Venezuelo", pri čemer ga je označil za "državni terorizem".
Madurov režim v Venezueli je že vrsto let glavni pokrovitelj in zaveznik vlade v Havani, zlasti sredi najnovejše gospodarske krize na otoku, saj Kuba prejema venezuelsko nafto in v Venezuelo pošilja zdravnike in obveščevalce. Vsaka sprememba vlade v Venezueli bo verjetno močno vplivala na Kubo, ki je od te južnoameriške države odvisna zaradi nafte in druge pomoči, s katerim gospodarstvo ohranja nad gladino.
Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo napad na Venezuelo in ponovilo "neodtujljivo pravico Venezuele, da brani svojo nacionalno suverenost in ozemeljsko celovitost". Sprejeti je treba potrebne ukrepe, da bodo načrtovalci in storilci napada prevzeli odgovornost, so sporočili.
Odzvala se je tudi Rusija, ki je globoko zaskrbljena in obsoja "dejanje oborožene agresije" proti Venezueli, ki so ga zagrešile ZDA, je sporočilo rusko ministrstvo za zunanje zadeve. "V trenutnih razmerah je pomembno ... preprečiti nadaljnjo eskalacijo in se osredotočiti na iskanje izhoda iz situacije z dialogom," je ministrstvo zapisalo v izjavi.
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je dejala, da se je o dogodkih v Venezueli pogovarjala z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem in veleposlanikom EU v Caracasu.
Tudi mehiška vlada je obsodila ameriške vojaške akcije in jih označila za "jasno kršitev" ustanovne listine Združenih narodov. Mehiško zunanje ministrstvo je v izjavi pozvalo ZDA, naj "prenehajo z vsakim dejanjem agresije" in ZN, naj "takoj ukrepajo, da bi pomagale pri deeskalaciji napetosti". Ponovilo je tudi pripravljenost predsednice Claudie Sheinbaum za mediacijo v konfliktu.
Astronomska inflacija
Gospodarske težave Venezuele se poglabljajo, odkar so ZDA povečale vojaški pritisk na Karibih, in so dosegle prelomno točko, ko je Trumpova administracija začela zasegati tankerje, ki prevažajo venezuelsko nafto.
Vladna ponudba dolarjev na deviznem trgu se je v zadnjih mesecih zmanjšala, saj so se prihodki od izvoza nafte zmanjšali, kar je prizadelo lokalno valuto in je vrzel med uradnim in vzporednim menjalnim tečajem dosegla rekordno raven.
Cene so se v 12 mesecih do 31. decembra dvignile za 587 odstotkov, kaže tedenski indeks, ki ga je sestavila agencija Bloomberg. Analitiki pričakujejo, da se bo gospodarstvo leta 2026 skrčilo.
Novico bomo dopolnjevali z novimi informacijami.