ZDA znova napadle Iran, konflikt se širi po Bližnjem vzhodu

ZDA so se na iranske napade na ameriške sile odzvale z novim valom napadov, s čimer se je zaostril konflikt, ki se vse bolj širi po Bližnjem vzhodu.

ZDA so v dveurni operaciji napadle več deset ciljev, namen operacije pa je bil oslabiti sposobnost Teherana, da ogroža ameriške sile, arabske zaveznice ZDA in komercialni pomorski promet v regiji, je v sredo na omrežju X sporočilo ameriško osrednje poveljstvo.

Približno v istem času sta bili na egiptovski sredozemski obali z izstrelki zadeti dve ladji za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina, ki sta nato zagoreli. Varnostno podjetje je sporočilo, da sta bili ladji zadeti z droni, vendar odgovornosti za napad ni prevzel nihče.

Napada na tankerja sta bila prva v egiptovskih vodah od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu februarja. Večji del konflikta je bilo iransko povračilno delovanje osredotočeno na arabske države v Perzijskem zalivu in Jordanijo, ki je v četrtek zjutraj poročala o prestrezanju novih raket. V zadnje zaostrovanje sta bili potegnjeni tudi Savdska Arabija in Irak.

ZDA in Iran sta konec prejšnjega tedna prekinila medsebojno izmenjavo napadov, da bi dali priložnost diplomaciji in končanju vojne. To zatišje se je končalo v torek zvečer, ko je Teheran izvedel presenetljiv napad in izstrelil več balističnih raket proti ameriški vojaški bazi v Jordaniji. Napad je povzročil skok cen nafte.

"Zelo močno jih bomo udarili, ker smo zdaj mi na vrsti, da udarimo njih," je v sredo novinarjem v Beli hiši dejal ameriški predsednik Donald Trump. "Vedo, kaj prihaja."

Za zdaj ni bilo znakov, da bi bili zadnji ameriški napadi usmerjeni na civilno infrastrukturo, kar bi pomenilo občutno širitev vojaške kampanje. Cene nafte so v četrtek še naprej rasle. Referenčna severnomorska nafta brent je ob 6.41 po londonskem času trgovala 0,9 odstotka višje, pri 91,52 dolarja za sod.

Cene energentov so se zvišale že v začetku tedna, ko so ZDA in Savdska Arabija napadle z Iranom povezane milice v Iraku. Riad je pred tem sporočil, da je odbil drone, ki so jih izstrelile iraške skupine in so bili usmerjeni proti savdskim naftnim objektom. Z Iranom povezani hutijski uporniki v Jemnu so po razglasitvi blokade Savdske Arabije napadli tudi savdska plovila v Rdečem morju.

Trump je večkrat dejal, da sta bili ZDA in Iran blizu dogovora, čeprav je Teheran zanikal, da bi z Washingtonom vodil aktivne pogovore. Med stranema ostajajo velike razlike, Iran pa zavrača ameriške zahteve, naj zagotovi nemoten komercialni pomorski promet skozi strateško pomembno Hormuško ožino.

Dolgotrajen konflikt pomeni politično tveganje za ameriškega predsednika, čigar republikanska stranka se na novembrskih vmesnih volitvah sooča s težkim bojem za ohranitev nadzora nad kongresom. Izid volitev bo v veliki meri odvisen od gospodarstva, pri čemer volivci Trumpovo ravnanje na tem področju ocenjujejo slabo.

Vojna je povzročila močno rast cen bencina v ZDA, saj je pomorski promet skozi Hormuško ožino dejansko blokiran. Ožina ostaja večinoma zaprta, skozi njo pa pluje le malo ladij.

Ameriški minister za energijo Chris Wright je v sredinem intervjuju za Bloomberg Television dejal, da je v zadnjem tednu iz Perzijskega zaliva odšlo približno 13 milijonov sodov nafte na dan, pri čemer je polovica te količine šla skozi Hormuško ožino. Pred začetkom vojne je skozi Hormuz potovala približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.

Katar je medtem skozi ožino poslal prvo pošiljko LNG, odkar je bil pred približno tremi tedni v tej vodni poti napaden eden njegovih tankerjev. Ta poteza nakazuje, da bi QatarEnergy lahko znova začel pošiljati tovor skozi ožino, potem ko je po napadu na plinski tanker Al Rekayyat 7. julija pošiljke začasno ustavil.

Centcom je v sredo pred tem sporočil, da sile še naprej izvajajo ameriško blokado Irana, katere glavni namen je Islamski republiki preprečiti izvoz nafte in naftnih proizvodov.