E-Pismo: Trump je počil evropski mehurček dolce vite

Dobro jutro. Vikend je v znamenju varnostne konference v Münchnu. Govorilo in odločalo se bo seveda o vojni v Ukrajini, ampak tokrat predvsem na njenem končanju ter o evropski varnosti v prihodnosti. Do streznitve pa so mnogi prišli že v sredo, na 26. srečanju kontaktne skupine za obrambo Ukrajine v Bruslju. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je tam predstavil nov pogled, pristop in načrt za končanje vojne v Ukrajini:  

''ZDA se zavzemajo za čimprejšnjo končanje uničujoče vojne v Ukrajini in za vzpostavitev trajnega miru, predpogoj za to pa je realna ocena stanja na bojišču. Toda začeti moramo s spoznanjem, da je vrnitev na ukrajinske meje izpred leta 2014 nerealističen cilj.'' Jasne besede, ki jih marsikdo težko sprejme. Rusija se je vnovič širila, in kot kaže, s tem uspela. Dodal je še, da članstvo Ukrajine v Natu ni realna rešitev.

''Namesto tega morajo vsako jamstvo za varnost podpirati sposobne evropske in neevropske enote. Če bodo te enote kadar koli napotene kot mirovne sile v Ukrajino, bi morale biti napotene, kot del misije zunaj Nata. In ne bi smele biti zajete v sklopu 5. člena.'' Povedal je tudi, da ZDA v okviru morebitnega mirovnega dogovora ne bodo poslale vojakov v Ukrajino. Hegseth je prav tako izključil napotitev enot v okviru Natove misije. ''Varovanje evropske varnosti mora biti nujnost za evropske članice Nata. Kot del tega mora Evropa Ukrajini zagotoviti ogromen delež prihodnje smrtonosne in nesmrtonosne pomoči.''

Evropa se bo morala po domače povedano braniti sama. Slednje besede so streznitev, da bo treba zaveze v Natu glede izdatkov za obrambo začeti jemati resno. Nato je ameriški obrambni minister omenil, da dva odstotka nista dovolj: ''Predsednik Trump je zahteval pet odstotkov in z njim se strinjam.'' Na Bloombergu so izračunali, da bi ščitenje Ukrajine in večanje investicij v vojsko, kot si je zamislil Donald Trump, Evropo v naslednjih desetih letih stala skoraj tri tisoč milijard evrov. "Po eni strani je to za vse Evropejce trenutek resnice," je v članku o konferenci povedal geopolitični in varnostni strokovnjak Klemen Grošelj.

V Evropi zelo radi opletamo z besedo solidarnost. Ko pa se v Bruslju omenja varnost, se najpogosteje govori o energetski varnosti, pa morda še o kakšni drugi. Le o pravi varnosti je govora bolj malo. Evropa je kot en veliki hipi, ki živi v mehurčku dolce vite, pacifizma, nepotrebnosti vojske in male verjetnosti vojaških spopadov, čeprav se dogajajo v njeni soseščini. Varnost je v marsikateri državi v Evropi kljub vojni v Ukrajini še vedno samoumevna. Slovenija se z 1,29 odstotka BDP, namenjenega obrambi gotovo uvršča v ta klub. Slabša od nas je le še Španija.

Morda tudi zato Trump v mirovna pogajanja ne vključuje Evropske unije? Evropa je imela srečo, da so ZDA vojaško tako dolgo dominantne in nimajo ozemeljskih teženj. Čeprav se tudi to z zanimanjem Trumpa za Grenlandijo, spreminja. Pomembnosti varnosti se zaveš šele, ko je prepozno.

Slovenija bi morala bolj resno jemati dogodek, kot je varnostna konferenca. "Glede na teme konference in dogajanje v Evropi ter po svetu bi bilo smotrno, da bi se slovenski predstavniki udeležili te konference. V mislih imam predvsem predsednika vlade," je še povedal Grošelj. Poznavalec razmeroma brezbrižen odnos države ocenjuje kot tveganega. Konference se premier in predsednica republike namreč ne bosta udeležila. "Če te ni za mizo, si na njej," je povzel.