Top 5 novic za začetek dneva: Trump z novoletnim darilom Detroitu

Ameriški avtomobilski proizvajalci, ki za razliko od evropske konkurence že od leta 2019 niso zabeležili tako obetavnih poslovnih rezultatov, so si včeraj dodatno oddahnili.

Vrednost delnic Forda in GM je narasla za 1,6 oziroma štiri odstotke, potem ko so se pojavila ugibanja, da utegne prihodnja administracija predsednika Donalda Trumpa dvig carin vpeljevati selektivno. Kot poroča Reuters, naj bi porajajoča trgovinska vojna zajela zgolj sektorje, ki jih bo Trumpova Bela hiša opredelila kot ključne za nacionalno gospodarsko varnost.

Med njimi naj bi bila zlasti tehnološka podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco in z njo povezano tehnologijo (čipi), avtomobilska industrija pa ne. Trump je ugibanja sicer pozneje zanikal, a to mogočnega Detroita ni odvrnilo od navdušenja, saj je prav avtomobilska panoga zaradi razvejanih in globaliziranih dobavnih verig najbolj dovzetna za negativne učinke carin, s katerimi bo predsednik poskušal krotiti zlasti silni razmah azijske dominante Kitajske.

Biden v slovo zagodel naftni industriji

Po navedbah ameriške televizijske mreže CNN je ameriški predsednik Joe Biden tik pred predajo oblasti Donaldu Trumpu podpisal izvršni ukaz za prepoved vrtanja nafte vzdolž ameriške tihomorske in atlantske obale. Ta zajema prepoved črpanja nafte in plina na 625 milijonih hektarjev ameriških oceanov. Prepoved bo naftnim podjetjem preprečila zakup vodnih površin za vrtanje na celotni vzhodni obali, vzhodnem delu Mehiškega zaliva, obalah Washingtona, Oregona in Kalifornije ter delih severnega Beringovega morja na Aljaski.

"Moja odločitev odraža to, kar obalne skupnosti, podjetja in obiskovalci plaž vedo že dolgo: vrtanje ob teh obalah bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo na krajih, ki so nam dragi, in ni potrebno za zadovoljitev energetskih potreb naše države," je svojo odločitev pojasnil dejal Biden. Trump pa mu je odgovoril v svojem slogu: "To je smešno. Takoj jo bom odpravil," je dejal glede odprave prepovedi. Toda za kaj takega bo novoizvoljeni predsednik potreboval potrditev kongresnikov.

Avstrija z novim 'Volkskanclerjem'?

Po ugibanjih ali bo avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen vodji desničarskih svobodnjakov (FPÖ) Herbertu Kicklu podelil mandat za sestavo vlade ali pa se bo odločil za razpis predčasnih volitev, se je ta odločil za prvo opcijo. "Spoštovanje glasu volivcev zahteva, da predsednik spoštuje večino," je dejal Van der Bellen, Kickl pa mu je zagotovil, da bo našel rešitve za pereče probleme. Aktualni kancler Karl Nehammer je medtem sporočil, da bo v petek odstopil s položaja.

Kot ugotavljamo v današnji analizi dogajanja pri naših severnih sosedih, so ti migracije, draginja, recesija, vojna v Ukrajini in podnebna kriza. Toda zamejevanje migracij, za kar se zavzema Kickl, ki se je oklical za spornega ljudskega kanclerja (Volkskancler), utegne imeti negativne ekonomske posledice. "Avstrija že dolgo sooča s pomanjkanjem delovne sile, še posebej na delovnih mestih, kot so blagajničarji, čistilci, vozniki in drugi fizični poklici", je za Bloomberg Adria povedal ekonomist Branimir Jovanović z Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije.

Je Trump pomagal 'obglaviti' Kanado?

Po ugibanjih, kdaj bo odstopil in ali bo to storil kot vodja stranke ali tudi kot premier, je Justin Trudeau včeraj pozno zvečer presekal suspenz in napovedal, da bo s položaja vodje Liberalne stranke in predsednika vlade ostal do izvolitve svojega naslednika na čelu stranke. To pa bi po pisanju Bloomberga trajalo več mesecev. Trudeau je Kanadi načeloval devet let v odstop pa ga je prisililo upadanje podpore, razprtije v vrstah vladajočih liberalcev, šibka gospodarska rast in draginja.

Kanadski parlament bo do konca marca prekinil z delom, s čimer naj bi omejili možnost glasovanja nezaupnice in tako liberalcem omogočili, da izberejo novega vodjo. Poleg omenjenega je njegov padec sprožila tudi porajajoča trgovinska vojna s sosednjimi ZDA. Donald Trump je namreč Kanadi zagrozil s 25-odstotnimi carinami na uvoz blaga, po odstopu kanadskega premiera pa celo predlagal združitev obeh držav.  

Smučarski asi polnijo blagajno Kranjske Gore

Kranjska Gora, ki je lani gostila zadnjo Zlato lisico, je letos prizorišče prvih tekem svetovnega smučarskega pokala za ženske, na katerih pa ni bilo glavnih zvezdnic Petre Vlhove in Mikaele Schiffrin.  Kljub temu je obisk bil dober, slovenske tekmovalke in hrvaška  čudežna deklica alpskega smučanja Zrinka Ljutić so po besedah predsednika organizacijskega obora Luke Steinerja, zapolnile vrzel odsotnosti glavnih zvezdnic. Ob progi je bilo okoli 10 tisoč gledalcev, organizatorjem je letos šlo na roko tudi vreme. 

"Proračun še zaključujemo, a vemo, da smo na vrednosti okoli 1,5 milijona evrov z že vključeno dajatvijo za podporo panogi za alpsko smučanje," je v oddaji Start povedal Steiner in dodal, da na Smučarski zvezi Slovenije pričakujejo pozitiven finančni rezultat. Posredni učinki na turizem so prav tako dobri, a bolj konkretne številke bo Turizem Kranjska Gora še predstavil.  

"Trg organizacije športnih tekmovanj se ne zaostruje le v Sloveniji, ampak tudi globalno. Interesa za tovrstna tekmovanja je veliko, zato je pomembno, da smo si z delom in dobro organizacijo zagotovili, da bo ta dogodek v Sloveniji še nekaj časa." Mednarodna smučarska organizacija (FIS) v srednjeročnem koledarju namreč predvideva tako dve ženski kot dve moški tekmi vse do sezone 2033/34. 

Najbolj brano

Koliko milijonarjev imamo v Sloveniji

Dejan Turk: 6G bomo verjetno dočakali do leta 2030

Top 10 delnic, s katerimi so prek tujih brokerjev trgovali Slovenci

Borzni pregled: Strah na borzi, evro tone, nafta narašča

Bančne provizije vse dražje. Pregledali smo cenike

Danes spremljamo

V Franciji bodo objavili podatke o inflaciji. Eurostat  bo objavil podatke o inflaciji v evroobmočju. V ZDA bodo objavili podatke o zunanjetrgovinski bilanci. Banka Slovenije bo objavila podatke o mednarodnih rezervah.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar