Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskem Davosu, ki poteka pod sloganom "Sodelovanje za inteligentno dobo", se je včeraj odprl z razpravo o najbolj perečem dogodku – inavguraciji Donalda Trumpa.
V panelni razpravi o tem, kako bo delovala nova ameriška administracija, so sodelovali stanfordski zgodovinar Niall Ferguson ter novinarji Mini Al-Oraibi, Gerard Baker, Zanny Minton Beddoes in Sam Jacobs. Prvi dan je na sporedu bila tudi podelitev nagrad za nosilce kulture, otvoritveni koncert in forum o vključevanju invalidov.
Tega štiridnevnega dogodka se bodo udeležili številni voditelji držav, politiki in poslovni magnati. Kot je bilo že napovedano, se bo ameriški predsednik udeležil prek video povezave, foruma pa bodo udeležili predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Olaf Scholz, ustanovitelj in predsednik upravnega odbora WEF Klaus Schwab, podpredsednik kitajske vlade Ding Xuexiang, španski premier Pedro Sánchez, predsednik Argentine Javier Milei, predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski in predsednik Južne Afrike Cyril Ramaphosa.
Preberi še
Davos v senci strahu pred vojno in črnih pričakovanj svetovnega gospodarstva
Le 17 odstotkov ekonomistov meni, da se bo svetovno gospodarstvo letos okrepilo.
20.01.2025
V Davosu svetovnemu gospodarstvu niso napovedali nič 'normalnega'
Prva dama ECB Christine Lagarde je prepričana, da je napa je najboljša obramba pred drugim Trumpovim mandatom.
21.01.2024
V Davos je odpotoval tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je napovedal, da bo v Švici ostal dva, tri ali štiri dni. Predvidena so tudi številna srečanja s predstavniki mednarodnih organizacij, finančnih institucij in vodilnih podjetij ter s predstavniki držav, ki bodo sodelovale na specializirani svetovni razstavi EXPO 2027 v Beogradu. Srbski predsednik bo bil med govorci četrtkovega panela "Kako projicirati evropsko moč", na katerem bodo razpravljali o tem, kako lahko Evropa bolje izkoristi moč svojega enotnega trga in diplomatskega omrežja ter izkoristiti zagon zelenega prehoda.
Med govorci na dogodku bosta komisar Evropske komisije za trgovino in ekonomsko varnost, medinstitucionalne odnose in transparentnost Maroš Šefčovič ter armenski premier Nikol Pašinjan, poroča srbski Tanjug.
Letošnje srečanje je že 55. po vrsti, osredotočeno pa bo na pet ključnih področij: ponovni razmislek o rasti, industrije v dobi inteligence, vlaganje v ljudi, ohranjanje planeta in povrnitev zaupanja.
WEF je pred začetkom konference objavil dve poročili, ki povzemata nenavadno visoko stopnjo pesimizma, vsaj ko gre za pričakovanja leta 2025. Anketa med vodilnimi ekonomisti je pokazala, da jih le 17 odstotkov meni, da se bo svetovno gospodarstvo letos okrepilo, 28 odstotkov jih pričakuje stagnacijo, kar 56 odstotkov pa krčenje.
Ekonomisti, ki jih je anketiral WEF, so opredelili dve področji, kjer bo prišlo do pomembnih sprememb. Globalna integracija je na udaru, kar pomeni, da bo rasla fragmentacija v svetovnem gospodarskem sistemu. Menijo, da se bo to najbolj poznalo v blagovni menjavi, nato na trgu dela, nato v tehnološkem, storitvenem sektorju in najmanj v finančnem sektorju.
Premoženje milijarderjev leta 2024 zraslo za dva bilijona dolarjev
Mednarodna organizacija Oxfam, ki se bori proti globalni revščini, neenakosti in socialni nepravičnosti, je svoje poročilo objavila na isti dan, ko se je začel forum v Davosu. V poročilu "Takers Not Makers" (Prejemniki ne ustvarjalci) raziskujejo, kako milijarderji in moč podjetij povečujejo globalno neenakost.
V poročilu navajajo, da ekstremno bogastvo ni preprosto pridobljeno kot nagrada za izjemen talent. Večina bogastva milijarderjev, od katerega je po ocenah 60 odstotkov nezasluženega, izhaja iz dediščine, povezav z oblastnimi krogi in monopolne moči. Pravzaprav je vsak milijarder, mlajši od 30 let, podedoval svoje bogastvo in prvič v zgodovini je leta 2023 več novih milijarderjev obogatelo z dediščino kot s podjetništvom, piše v poročilu.
Po njihovih navedbah se je premoženje milijarderjev leta 2024 povečalo za kar dva bilijona dolarjev, kar je trikrat hitreje kot leto prej, medtem ko se število ljudi, ki živijo v revščini, od leta 1990 skorajda ni spremenilo. Oxfam je v lanskem poročilu napovedoval, da bo svet dobil prvega bilijonerja v desetletju, zdaj pa je spremenil projekcijo in napoveduje, da jih bo vsaj pet, saj se premoženje milijarderjev kopiči vse hitreje.
Oxfam poudarja tudi, da moč podjetij povečuje rasno in spolno neenakost, da so korporacije tiste, ki ustvarjajo dohodkovno neenakost, ne plačujejo pravičnega deleža davkov in da monopoli dajejo eliti ogromno moči.