Koliko dohodkov ustvarimo in koliko je vredno naše premoženje?

Analize rasti BDP, izvoza, produktivnosti, dodane vrednosti in podobnih makroekonomskih kazalnikov malo pomenijo, če se hkrati ne povišujejo plače in drugi viri dohodka prebivalstva v posamezni državi.

Pri ocenjevanju nominalnega povečanja dohodkov je nujno upoštevati tudi cenovno rast. Tisoč evrov danes nima enake vrednosti kot tisoč evrov pred petimi, desetimi in več leti. Poleg tega so pomembni relativno razmerje med državami, odstotna rast in razporeditev dohodkov med prebivalstvom.

Dohodkovna neenakost je kompleksna tema, ki že desetletja buri duhove ekonomskih strokovnjakov. Deloma je razumljiva, saj izhaja iz objektivnih razlik – različna dela namreč zahtevajo različne stopnje izobrazbe in kvalifikacije.

Vendar neenakost ne bi smela postati prevelika, saj to kaže na zmanjšano socialno mobilnost, korupcijo in pomanjkanje meritokracije.

Podatki za države regije Adria so precej razdrobljeni. Slovenija in Hrvaška imata kot članici EU dovolj podatkov o dohodkih, za druge države pa so podatki pomanjkljivi ali zastareli. Zato so potrebne določene prilagoditve pri primerjavi.

Gospodinjstva v Sloveniji dosegajo največje dohodke v regiji. Mediana letnega dohodka je za leto 2024 znašala 19.620 evrov. To je nekoliko pod 21.588 evrov, kolikor je mediana celotne EU. V primerjavi z letom 2013 se je razlika zmanjšala s 3.111 evrov oziroma 20 odstotkov na 1.968 evrov oziroma devet odstotkov. To kaže na zelo dober napredek Slovenije.

Hrvaška gospodinjstva beležijo drugi največji dohodek v regiji Adria. Leta 2024 je mediana letnega dohodka znašala 12.344 evrov, precej manj kot v Sloveniji in pod povprečjem EU. Vendar je to za 7.266 evrov več kot leta 2013. Večji delež te rasti je bil dosežen po pandemijskem letu 2020, kar sovpada s podatkom, da je Hrvaška dosegla eno najvišjih kumulativnih stopenj rasti BDP v EU v zadnjih letih. Kljub temu imajo hrvaška gospodinjstva pred seboj še dolgo pot, preden bodo dohitela slovenska gospodinjstva.

Po najnovejših podatkih Eurostata za leto 2023 je mediana letnega dohodka gospodinjstev v Srbiji znašala 4.955 evrov. Istega leta je mediana gospodinjstev na Hrvaškem znašala 9.873 evrov, v Sloveniji pa 18.053 evrov.

Razlike so občutne in se očitno še poglabljajo. V absolutnem znesku se je mediana letnega dohodka gospodinjstev v Sloveniji med letoma 2014 in 2023 povečala za 6.144 evrov, na Hrvaškem za 4.617 evrov, v Srbiji pa za 2.529 evrov. Državljani Hrvaške in Srbije lahko najdejo tolažbo v tem, da je bila relativna rast v njihovih državah veliko večja (v Srbiji se je letni dohodek več kot podvojil), vendar bodo s tem tempom potrebna še desetletja, preden se bodo dohodki državljanov teh treh držav izenačili.

 

 

Dohodki po življenjski dobi

Mediana le razdeli seznam na dva enaka dela, torej podatek o mediani letnega dohodka pove le, pri kateri vrednosti ima polovica gospodinjstev v državi večje dohodke, polovica pa manjše.

Za natančnejšo analizo lahko na primer gospodinjstva ločimo na tista z osebami, starimi med 25 in 49 leti, gospodinjstva z osebami med 50 in 64 leti ter gospodinjstva z osebami, starejšimi od 65 let.

Pri tem postane opazna posebnost Hrvaške in Srbije v primerjavi z državami EU, evroobmočja in Slovenije. Medtem ko imajo na Hrvaškem in v Srbiji gospodinjstva z osebami med 25 in 49 leti najvišjo mediano letnega dohodka, imajo v EU, evroobmočju in Sloveniji največji dohodek gospodinjstva z osebami, starimi od 50 do 64 let.

Za to je nekaj možnih razlag. Mogoče so razlike v stopnji izobrazbe med gospodinjstvi z osebami med 25 in 49 let v primerjavi z gospodinjstvi z osebami med 50 in 64 let veliko večje na Hrvaškem in v Srbiji kot v EU in Sloveniji. Višje plače zaradi višje stopnje izobrazbe lahko v tem primeru izničijo učinek daljšega delovnega staža.

Drugi razlog je lahko zgodnejše upokojevanje na Hrvaškem in v Srbiji v primerjavi s Slovenijo in preostalimi državami EU. Zgodnejša upokojitev pomeni nižjo pokojnino, kar lahko korenito zmanjša dohodke gospodinjstev, v katerih živijo osebe, stare med 50 in 64 leti. Podatki o pokojninskem sistemu potrjujejo, da se na Hrvaškem in v Srbiji v povprečju upokojijo prej kot v Sloveniji in drugih državah EU.

Upokojenska gospodinjstva imajo povsod najmanjši letni dohodek, vendar je razlika med njimi in "mlajšimi" gospodinjstvi relativno največja na Hrvaškem, kjer dosegajo upokojenska gospodinjstva le 2/3 dohodka gospodinjstev z osebami med 25 in 49 leti. To razmerje ni niti približno tako slabo v Srbiji, Sloveniji, evroobmočju in EU.

 

 

Koliko gospodinjstva zaslužijo letno?

Hrvaška sicer ne dosega najvišje ravni dohodkovne neenakosti, če upoštevamo Ginijev koeficient. Ta je najpogosteje uporabljen kazalnik neenakosti. Večji je, večja je neenakost v državi. Giblje se med 0 in 1 oziroma 100, če ga prikazujemo v odstotkih, pri čemer vrednost 1 pomeni popolno neenakost (teoretično ima samo ena oseba ves dohodek v državi), 0 pa popolno enakost (vsi prebivalci oz. gospodinjstva imajo popolnoma enak dohodek).

Slovenija izstopa kot država z zelo nizko neenakostjo, Ginijevim koeficient je 23,8 odstotka. V EU znaša 29,3, v evroobmočju pa 29,9. Neenakost na Hrvaškem je malo večja kot v EU (29,8). V Srbiji je neenakost relativno večji problem (31,7), prav tako v Severni Makedoniji (31,4).

 

 

Relativno večja neenakost v Srbiji in S. Makedoniji v primerjavi s Hrvaško, še zlasti pa s Slovenijo, je razvidna tudi iz porazdelitve gospodinjstev po decilih. Deset odstotkov gospodinjstev v Sloveniji dosega štiri odstotke skupnega nacionalnega dohodka, na Hrvaškem 2,7 odstotka, v Srbiji 2,3 odstotka, v S. Makedoniji pa dva odstotka. To kaže, da je delež dohodka, ki pripada najrevnejšim gospodinjstvom, manjši v državah z višjo neenakostjo.

Po drugi strani deset odstotkov najbogatejših gospodinjstev v Sloveniji dosega 19,6 odstotka skupnega nacionalnega dohodka, na Hrvaškem 22,7 odstotka, v Srbiji 23,7 odstotka, v S. Makedoniji pa 21,9 odstotka.

Skupno gledano pripada prvi polovici gospodinjstev z manjšimi dohodki v Sloveniji približno 33,6 odstotka skupnega nacionalnega dohodka, na Hrvaškem 29,5 odstotka, v Srbiji 28,5 odstotka, v S. Makedoniji pa 27,7 odstotka.

Zanimive so tudi razlike med skupnimi dohodki. Zgornja meja dohodka 10 odstotkov najrevnejših gospodinjstev v Sloveniji je dvakrat višja kot na Hrvaškem, na Hrvaškem več kot dvakrat višja kot v Srbiji (5.314 evrov proti 2.131 evrov), v Srbiji pa skoraj dvakrat višja kot v S. Makedoniji (2.131 evrov proti 1.084 evrov). To so zelo velike razlike, podobne v skoraj vseh dohodkovnih razredih. Da bi bilo gospodinjstvo uvrščeno med 10 odstotkov najbogatejših, mora v Sloveniji doseči letni dohodek 32.330 tisoč evrov, na Hrvaškem 22.290 tisoč evrov, v Srbiji 9.320 tisoč evrov, v S. Makedoniji pa le 5.670 tisoč evrov.

 

 

 

Blaginja v regiji

Po podatkih švicarske banke UBS za leto 2022 je povprečna blaginja na odraslo osebo v Srbiji in BiH znašala okoli 34 tisoč dolarjev. To je le polovica povprečne blaginje na odraslo osebo na Hrvaškem (70,46 tisoč dolarjev) in več kot trikrat manj kot v Sloveniji (112,53 tisoč dolarjev).

Pomembno je tudi, da je v BiH in Srbiji struktura premoženja drugačna – veliko večji del kot na Hrvaškem in v Sloveniji so opredmetena sredstva (nepremičnine, avtomobili, nakit). To je lahko posledica manj razvitega borznega trga in razširjenosti naložbenih ter pokojninskih skladov. Na primer, na Hrvaškem so vsi zaposleni člani prostovoljnih in obveznih pokojninskih skladov, ki del prispevkov iz plače vlagajo v delnice in naložbene sklade. V Sloveniji je to prostovoljno. 

 

Večja integracija bo privedla do večje rasti dohodkov

Čeprav so razlike med dohodki državljanov in gospodinjstev držav regije Adria zelo velike, se v zadnjih letih relativno zmanjšujejo. To "dohitevanje" je še vedno prepočasno, zato bo minilo več desetletij, preden bo preostala regija dosegla raven Slovenije.

To pa ne sme zavirati prizadevanj. Nasprotno, slovenska pot zadnjih desetletij skozi tranzicijo, članstvo v EU, OECD in drugih mednarodnih institucijah lahko postavlja smernice za preostale države regije. Najbolj se je izkazala Hrvaška, ki jo od popolne integracije loči samo vstop v OECD, to se kaže tudi v dejstvu, da so njeni državljani in gospodinjstva po življenjskem standardu najbližje Sloveniji. Preostale države regije Adria bi se morale zgledovati po Sloveniji in nadaljevati pot, po kateri je že napredovala Hrvaška, če želijo izboljšati življenjski standard svojih državljanov.

Glede na močno ekonomsko prepletenost držav regije Adria, ki veliko investirajo druga v drugo in so pomembne trgovinske partnerice, ima rast blaginje v eni državi pozitivne učinke tudi na ekonomski standard državljanov preostalih držav. Večja integracija gospodarstev Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH, S. Makedonije in Črne gore bo zagotovila multiplikativno rast dohodkov v regiji Adria.