Samo Login: 'Lahko si privoščimo učenje na napakah in eksperimentiranje'

Vojna v Ukrajini je poleg energetske odvisnosti Evrope pokazala tudi na ranljivost zaradi prekinitev dobavnih verig in vpliva dražjih goriv, kar se je odrazilo v precejšnji podražitvi hrane. Eden najbogatejših Slovencev Samo Login želi ta problem naslavljati z razvojem ekološkega kmetijstva v Srbiji, kjer je pred leti kupil 4.400 hektarjev zemljišč.

Začetki projekta segajo v leto 2017, dve leti kasneje pa so, kot pravijo, tam začeli z organsko pridelavo hrane. Lani so pridelali več kot šest tisoč ton pridelkov, ki so organsko certificirani. Letos načrtujejo pridelavo več tisoč ton organsko certificiranih pridelkov, od ovsa, graha in sončnic do pire, pšenice, soje, koruze ... Poleg iskanja trajnostnih načinov za pridelavo hrane raziskujejo tudi, kako narediti hrambo pridelkov in njihovo predelavo trajnostno. Projekt, v katerega so doslej vložili 64 milijonov evrov, je sicer še daleč od dobičkonosnega.

Samo Login je v pogovoru za Bloomberg Adria v Beogradu dejal, da imajo srečo, da si v imenu razvoja trajnostnega modela kmetijstva lahko privoščijo projekte, ki ne ustvarjajo dobička. "Že med prodajo podjetja Najdi.si sem razmišljal, kako ustvariti novo podjetje, s katerim bi zaslužil dovolj denarja za delo na neprofitnih projektih. In to podjetje je bilo Outfit7," je dejal. "Moj cilj je bil vedno delo na neprofitnih projektih, ki bodo pomagali človeštvu živeti bolje, bolj zdravo in tudi dlje na tem planetu. V preteklosti sem bil prepričan, da so največji izzivi človeštva na področju energetike, a sem kmalu ugotovil, da največji problem človeštva ni, kako bomo proizvedli energijo, ampak kako bomo pridelali hrano."

LoginEko

Preoblikovati želi proces proizvodnje hrane, neizkoriščene priložnosti pa vidi predvsem v uporabi tehnologije v kmetijstvu z analizo podatkov, kot to že počnejo v drugih sektorjih, medtem ko tega v kmetijstvu skorajda ni.

LoginEKO je bil lani registriran kot raziskovalno-razvojni center, ki se osredotoča na ključna področja agroekologije z namenom razvoja trajnostno in ekonomsko vzdržnega modela kmetijstva, ki ga bo mogoče enostavno uporabiti na različnih vrstah kmetij.

Gnojenje eden največjih izzivov

Trenutno raziskujejo zeleno gnojenje, torej kako rastlinam zagotoviti dovolj dušika, ki ga nujno potrebujejo za rast; varovalne pasove, vmesne posevke in trajnostno kolobarjenje. Med kupci po njegovih besedah velja veliko zanimanje za ekološke in popolnoma sledljive pridelke. Pri trajnostnem modelu pridelave se bodo letos osredotočili na organsko oziroma zeleno gnojenje, saj je, kot pravi Login, gnojenje eden največjih izzivov trajnostnega kmetijstva. To je še toliko bolj pomembno vprašanje v luči podražitev gnojil, ki smo jim bili priča po začetku vojne v Ukrajin, ko so številni proizvajalci ustavili delo v tovarnah zaradi zvišanja cen plina.

Kar zadeva programsko opremo za kmetovanje, so usmerjeni v razvoj, ki temelji na podatkih. Beležijo posnetke vseh stopenj rasti z droni, podatke lastnih vremenskih postaj, poročila agronomov s terena, analize tal in materiala … Na podlagi teh podatkov analizirajo, kaj so bili pravi razlogi za uspeh ali neuspeh posameznega načina pridelave – ne na ravni enega polja, temveč skoraj na ravni kvadratnega metra.

LoginEko

"Več podatkov namreč pomeni manj možnosti, da bi kaj zamudili ali prišli do napačnih zaključkov," pravi Login. Po njegovem mnenju je varnost preskrbe s hrano vse bolj strateško vprašanje, ki je pomembno tudi na ravni držav. "Upam, da bo čez 15 let vsa proizvodnja trajnostna, saj je kmetijstvo največji razlog za zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Tu smo najbolj prestopili meje našega planeta. Le malo ljudi ve, da je kmetijstvo od vseh industrij največji onesnaževalec," je prepričan.

LoginEKO je za razvoj trajnostnega kmetijstva prejel tudi finančno pomoč Srbije. Po podatkih, ki so jih posredovali iz fundacije, so lani iz proračuna prejeli 630 tisoč dinarjev (5.367 evrov) nadomestil za ekološko pridelavo. Tako kot druga podjetja so bili deležni tudi subvencij zaradi pandemije, in sicer 23.500 evrov v letu 2021.

"Države bi lahko s svojo zakonodajo veliko prispevale k izboljšanju trajnostnega kmetijstva, a še vedno ostaja problem, da tehnologija za boljši način pridelave ne obstaja. To del želimo rešiti," je poudaril Login. "V tem trenutku imamo v Fundaciji Login5 to priložnost, da ni treba, da nam vse uspe v prvem poskusu, in ni treba, da je vse, kar počnemo, dobičkonosno. To pomeni, da si lahko privoščimo učenje na napakah in eksperimentiranje. V tem sektorju si večina kmetov ne more privoščiti takšnih poskusov, ker trdo delajo, da preživijo." Kljub temu pa napovedujejo, da bo model trajnostne pridelave, ki ga razvijajo, dobičkonosen, saj ga v nasprotnem primeru nihče ne bo uporabljal.

Prepričan, da projekt lahko postane finančno vzdržen

Kot je v pogovoru pojasnil Login, zaradi vlaganja v razvoj celoten projekt najverjetneje nikoli ne bo dobičkonosen v sorazmerju z njihovimi vlaganji. "A na to gledamo drugače, saj bodo vsi rezultati našega vlaganja naš prispevek k boljšemu svetu," pojasnjuje Login. Verjame, da se bo nekoč tudi na tem področju  vzpostavil t. i. feemium model, ki pomeni, da lahko uporabniki storitve uporabljajo brezplačno in projekt postane finančno vzdržen.

Pri projektu LoginEKO v Srbiji po navedbah Fundacije Login5 dela okrog sto sodelavcev, pri projektu pa sodeluje tudi 40 sodelavcev v Sloveniji, kjer se nahaja del razvoja programske opreme in nove hrane za končne potrošnike. Po podatkih analitskega podjetja Dun&Bradstreet je LoginEKO v letu 2021 zabeležil 26 milijonov evrov čiste izgube ob 1,3 milijona evrov prihodkov. LoginEKO Tech pa je imel v letu 2021 po razpoložljivih podatkih 4.694 evrov izgube.

Ob primerjavi izkušenj s podjetjem Outfit7 je Login dodal, da delo v LoginEKO ni tako drugačno, saj je pri obeh bistven človeški faktor. Tehnološki problemi so enostavno rešljivi, zato je treba največ pozornosti nameniti vprašanju, kako zgraditi ekipe, ki bodo kljub majhnemu številu članov dosegale izjemne rezultate. "S tega vidika sta si ti dve službi podobni, le da rezultat tokrat ne bo denar," poudarja.

Čeprav si podjetje LoginEKO prizadeva za trajnostno kmetijstvo, njegov model še vedno ni povsem trajnosten, pravi Login. Ob tem poudarja, da za razliko od prejšnjih podjetij, ki jih je vodil, zdaj ne razmišlja o prodaji, temveč na LoginEKO gleda kot na orodje za razvoj tehnologij. "Trenutno lahko rečemo, da je naša pridelava veliko bolj trajnostna od klasične, ne pa da je popolnoma trajnostna. Je pa tudi to velik napredek, saj vsa znanstvena odkritja in dosežki zahtevajo čas. Z bolj trajnostnim kmetijstvom kupujemo čas, da znanstveniki razvijejo model popolnoma trajnostne pridelave, ki bo zagotovil hrano za naše vnuke," dodaja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar