Je kdo zaskrbljen?

Stebri blaginje so porušeni, njihova obnova pa negotova. 

Zadnjega desetletja ne imenujemo zaman "nevarno desetletje". Globalna pandemija, ruska invazija na Ukrajino in vrnitev inflacije so pretresli svetovno gospodarstvo 21. stoletja do njegovih temeljev. 

Po šokih leta 2022 se recesija v večjem delu sveta v letu 2023 zdi neizogibna. Težje je oceniti dolgoročni učinek ponovnega ovrednotenja denarja in odprave predpostavk, na katerih je temeljilo zadnjih 30 let globalne gospodarske zgodovine. 

Obilica poceni delovne sile, nizki stroški energije in transporta ter bolj ali manj mirno obdobje v geopolitiki so pripomogli k turbo pospešku globalizacije dobavnih verig in gospodarske rasti širom sveta v desetletjih po letu 1990. Ko se je kateri od teh stebrov zamajal, je bil na voljo poceni denar, ki je zabavo nadaljeval, še posebej v letih po finančni krizi leta 2008. Tri največje centralne banke – ameriška, evropska in japonska – so od leta 2001 držale svoje ključne obrestne mere pod petimi odstotki. Večino zadnjih desetih let so bile obrestne mere blizu ničle in vsekakor občutno pod stopnjo inflacije. 

V manj kot treh letih je odneslo vse tri podporne stebre globalizacije. V Združenih državah Amerike (ZDA), Evropi in Združenem kraljestvu je premalo delavcev. Ti so tudi vse dražji. Cene nafte so se od leta 2020 več kot potrojile, globalne cene energije pa so samo v letu 2022 poskočile za 50 odstotkov. 

Vojna je prišla v Evropo z rusko invazijo na Ukrajino, predsednika Rusije Vladimir Putin in Kitajske Xi Jinping pa odprto izzivata tako svetovni red po hladni vojni kot tudi zahodne liberalne vrednote. V odziv so velike sile napovedale vojno ruskemu gospodarstvu, medtem ko so ZDA pričele odkrito zasledovati politike, ki skušajo upočasniti vzpon Kitajske. 

Oktobra 2021 so bili nekateri začudeni, ko je ameriška ministrica za trgovino Gina Raimondo v intervjuju govorila o preprečevanju kitajskega dostopa do naprednih tehnologij. Danes so ameriške omejitve izvoza napredne tehnologije polprevodnikov na Kitajsko realnost, k sodelovanju pri omejitvah se spodbuja tudi Nizozemsko in Japonsko, število sankcioniranih kitajskih podjetij pa vztrajno raste. Globalna podjetja se sprašujejo, ali – in kako – naj obnovijo zapletene dobavne verige, ki so se gradile desetletja. 

Najbolj zaskrbljujoča posledica teh šokov je bila vrnitev inflacije. Centralne banke, ki so najprej ignorirale žerjavico, so se lansko leto z vso vnemo lotile gašenja požara z najhitrejšim in najbolj sinhroniziranim zategovanjem monetarne politike v zadnjih dveh generacijah. 

Več kot 90 centralnih bank je spomladi in poleti 2022 dvignilo obrestne mere, vsaj polovica za 75 bazičnih točk v eni potezi. To je imelo enako dramatičen učinek na dolgoročne stroške zadolževanja za podjetja, potrošnike in vlade. 

V začetku leta 2022 je bila donosnost desetletne ameriške državne obveznice okrog 1,5 odstotka, trgi pa so pričakovali, da bo ključna obrestna mera ameriške centralne banke (Federal Reserve) ostala pod enim odstotkom. Namesto tega je leto končala nad štirimi odstotki, donosnost desetletne obveznice v letu 2023 pa po pričakovanjih ne bo prav nižja od te ravni. 

Zgodovinski ni le obseg premikov, ampak tudi njihova hitrost. V Združenem kraljestvu se je obrestna mera na petletno hipoteko s fiksno obrestno mero potrojila – z dveh na šest odstotkov – v le dveh mesecih. Sprememba je prišla po več kot dveh desetletjih, v katerih so se gospodinjstva, podjetja in vlagatelji navadili na idejo, da gredo obrestne mere vedno lahko še nižje. 

Eno od ključnih vprašanj v letu 2023 je, kako bo skok v stroških zadolževanja vplival na poslovne investicije, potrošnjo in državne proračune. Še en pomemben pomislek je, kako se bodo korporacije odzvale na svet, v katerem plima zgodovine drvi proti njim. 

Vemo, da cene domov upadajo, saj v mnogih državah nove cene nepremičnin odražajo višje stroške hipotek. Cene nepremičnin v Združenem kraljestvu so 20 odstotkov višje, kot bi lahko sklepali iz osnovnih postavk, pravijo pri Bloomberg Economics. V ZDA ta številka znaša deset odstotkov. Prilagoditev že poteka v več državah. Hongkong bi tako lahko izgubil status najdražjega nepremičninskega trga na svetu. 

Ali lahko gospodarstva še naprej rastejo, tudi ko rastejo obrestne mere in brezposelnost, realni prihodki in cene nepremičnin pa padajo? Kmalu bomo izvedeli. V ZDA smo občasno že videli t. i. mehke pristanke (soft landing, angl.). A pri njih je šlo za upočasnjevanje gospodarstva na vzdržnejše stopnje rasti, ne za tako močan poteg zavore, da bi dvignil stopnjo brezposelnosti. 

Finančne krize v Mehiki in azijskih gospodarstvih v razvoju po ameriških dvigih obrestnih mer v 90. letih so pokazale, da lahko celo mehak pristanek v ZDA povzroči trše padce v drugih delih sveta, še posebej če ga spremlja rastoč dolar. Evropa in Združeno kraljestvo sta že v recesiji. Globalno gledano Bloomberg Economics napoveduje 2,4-odstotno rast v letu 2023. Z izjemo kriznih let 2009 in 2020 bi bila to najnižja stopnja rasti od leta 1993. 

Če povzamemo: Ni več zastonj denarja; makroekonomski odločevalci so pred preizkušnjo; osnovne geopolitične predpostavke, na katerih je temeljilo več kot 30 let globalne gospodarske integracije, so odletele skozi okno. 

Če se je dolgoročni odnos med gospodarsko aktivnostjo in inflacijo trajno spremenil tudi v državah v razvoju, bi se ti trendi lahko še zaostrili. Obrestne mere bi se dvignile za dlje časa, medtem ko bi centralne banke ugotavljale, kaj se dogaja, gospodinjstva pa bi začenjala pričakovati obstojnost inflacije. Gospodarstvom bi grozile globlje recesije, ki bi se jim težje izognili. Politiki, ki jim težave povzroča omejen nabor možnosti, bi se vse pogosteje zatekali h kratkotrajnejšim izolacionističnim rešitvam. 

To je klavrna napoved. A kot so svet spremenili nepričakovani dogodki leta 2022, bi ga lahko znova preobrazilo dogajanje v naslednjih 12 mesecih. 

Z močnim trgom dela in še vedno zdravo bilanco potrošnje bi se ZDA lahko za las izognile recesiji ali zabeležile le krajše krčenje gospodarstva. Relativno mila zima v Evropi bi se lahko nadaljevala, kar bi celini pustilo dovolj plina, da bi dočakala poletje. Gospodinjstva, ki doživljajo najhujši pritisk na življenjski standard od 70. let naprej, bodo morda le imela nekaj sreče. 

Gospodarstva v razvoju bi lahko kljubovala zgodovini ter se izognila odlivu kapitala in seriji kriz. Glavni ekonomist za gospodarstva v razvoju pri Bloomberg Economics Ziad Daoud meni, da je tveganje vsesplošnih stečajev zaradi višjih globalnih stroškov zadolževanja nižje, kot je bilo v 80. letih, najranljivejše države pa predstavljajo občutno manjši delež svetovnega gospodarstva. 

Najpomembnejši del svetlejše alternativne prihodnosti je trenutno tudi najbolj negotov: Kitajska. Nenadna odprava politike ničelne tolerance do covida-19 v zadnjih tednih leta 2022 je šokirala opazovalce v državi in izven nje, število okužb pa je poskočilo. Nihče ne ve, kako se bo situacija razpletla. 

Kaotična sprememba smeri bi lahko imela neslutene politične posledice glede na to, koliko je Xi osebno vložil v zaščito prebivalstva pred virusom. Lahko pa bi tudi spodbudila gospodarsko rast v drugi polovici leta, ko se bodo okužbe umirile. To bi lahko po drugi strani dvignilo cene energije, kar bi otežilo umirjanje inflacije v ZDA in Evropi. Hitrejše odpiranje bi kitajsko gospodarsko rast v letu 2023 lahko dvignilo do 5,1 odstotka in svetovni inflaciji dodalo približno odstotek glede na triodstotno rast, ki jo je Kitajska dosegla v letu 2022. Optimističen scenarij 6,3-odstotne rasti bi povečal svetovno inflacijo za 1,7 odstotka. 

Bi lahko tudi svetovna gospodarska rast presenetila na pozitiven način? Sanje o splošni dividendi iz naslova produktivnosti v času covida-19 – zahvaljujoč delu na daljavo in hitrejši uvedbi avtomatizacije – se sedaj zdijo malce utopične. Toda kratkoročni pritiski na dobavne verige so le delček tistega, kar smo doživljali pred letom dni. Kljub velikim besedam o deglobalizaciji so glavni gonilniki, ki so pred leti obetali transformacijo svetovne ekonomije – na primer digitalizacija globalnih storitev, prehod na brezogljično ekonomijo in vzpon avtomatizacije –, še vedno tu. 

Pod površjem ti trendi večinoma še vedno težijo k bolj integriranim trgom – četudi politiki v ZDA in na Kitajskem strumno korakajo v drugo smer. Mikroekonomska zgodba leta 2023 bodo poskusi podjetij, da začrtajo kvadrat okrog tega kroga, in sicer s selitvijo proizvodnje bližje sedežem (nearshoring, angl.) in diverzifikacijo dobaviteljev, kar jih bo zavarovalo pred prekinitvami v dobavnih verigah, pa tudi z lobiranjem in upiranjem, kjer je to mogoče, poskusom vlad, da ustvarijo razdor med trgovinskimi partnerji. 

Kljub agresivni drži mnogo podjetij in vlagateljev stavi, da se bo globalizacija – v takšni ali drugačni obliki – nadaljevala in da bi bili kratkoročni stroški resničnega razpada previsoki za politike. Tudi to upanje je morda preveč optimistično – glede na hladen veter, ki veje v geopolitiki. A če lahko centralne banke v naslednjih 12 mesecih umirijo inflacijo, je mogoče skoraj vse – in skoraj vse bo postalo lažje. 

Prevedel Jan Artiček (jan.artiček@bloombergadria.com).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar