Vesolje kot posel: 'Od vsakega evra dobimo nazaj štiri do pet evrov'

Slovenija v tekmi za vesolje zaseda vse pomembnejši položaj, gospodarstvo pa poroča o velikih neposrednih učinkih. Prvega januarja naslednje leto bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa), ki letos upravlja 7,8-milijardni proračun. Že čez nekaj dni pa Esa praznuje nov mejnik evropskega raziskovanja vesolja: izstrelitev rakete Ariane 6, pri čemer sodeluje tudi trboveljski Dewesoft.

"Od vsakega vloženega evra v vesolje dobimo nazaj štiri do pet evrov vredne neposredne učinke," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Matevž Frangež, državni sekretar z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Kot je pojasnil, Slovenija v programe Ese vloži manj denarja, kot ga pridobijo podjetja slovenske vesoljske industrije. V zadnjem triletnem obdobju med letoma 2022 in 2025 je Slovenija v Eso vložila 20 milijonov.

V prihodnjih triletnih obdobjih načrtuje še večja vlaganja. Med letoma 2025 in 2028 predvidoma 12 do 15 milijonov evrov letno, med letoma 2028 in 2031 pa med 15 in 18 milijoni evrov. "Če smo v približno devetih letih sodelovanja počrpali 42 milijonov evrov, to zdaj pomeni, da bomo v triletnem obdobju lahko počrpali neposredno toliko denarja, s tem pa ustvarili za približno 120 in 160 milijonov evrov neposrednih gospodarskih učinkov," je še dodal  Frangež.

Frangež: 'Vesolje ni klasičen posel'

Polnopravno članstvo v Esi bo dodatno okrepilo in odprlo nove in najbolj zanimive programe agencije, med katerimi je temeljni raziskovalni in znanstveni program, v katerem doslej Slovenija ni mogla sodelovati.

Slovenija je sicer v vesoljski industriji močno prisotna. V Planici je že zdaj ena od treh Esinih človeških centrifug, Institut Jožef Stefan sodeluje pri razvoju programa vesoljske medicine, močno je tudi sodelovanje na področju razvoja mikrosatelitov, iz Slovenije pa izhaja tudi najboljše podjetje za opazovanje Zemlje. Prav temu področju, opazovanju Zemlje, Esa namenja tudi največji, 30,5-odstotni delež proračuna.

Kljub temu državni sekretar poudarja, da "vesolje ni klasičen posel, ampak pospešen razvoj". To pomeni, da polnopravno članstvo v Esi ne prinaša stabilnosti, ampak več priložnosti, da podjetja nadgradijo svoje kompetence s kompleksnejšimi oblikami sodelovanja.

Ministrstvo v bodoče načrtuje tudi kadrovsko krepitev slovenske vesoljske pisarne, prek katere želi država integrirati vse segmente industrije, da bi lahko v celoti izkoristila priložnosti članstva.

S slovenskim članstvom pa se po mnenju sogovornika krepi tudi teža celotne regije Adria v vesoljski industriji. Slovenija želi biti na zahodnem Balkanu pionir prihodnjega vključevanja v vesoljsko industrijo. Kot je pojasnil Frangež, v regiji vidijo priložnost za razvoj bilateralnega sodelovanja, prek katerega bi lahko okrepili skupne ambicije na področju raziskovanja vesolja.

Celoten pogovor poslušajte v priloženem videu.